Navodila za objavo prispevkov

 

Namen in cilji revije Kairos – Slovenske revije za psihoterapijo

Kairos – Slovenska revija za psihoterapijo – je uradna revija Slovenske krovne zveze za psihoterapijo. V njej so objavljeni prispevki z vseh področij psihoterapije in njenih mejnih interdisciplinarnih področij. Na leto izidejo štiri številke. Glavni cilj revije je spodbujati razvoj psihoterapije kot samostojnega poklica in kot samostojne znanstvene discipline, ki se vedno bolj vpenja tudi v akademski svet tako na Slovenskem kot v tujini. Želimo prispevati k odprtosti in dialogu med različnimi psihoterapevtskimi pristopi ter izmenjavi stališč, izkušenj, mnenj ter dilem v zvezi z aktualnimi psihoterapevtskimi temami in izzivi.

 

Vrste prispevkov

Vsebina prispevka naj bo s področja psihoterapije oziroma mejnih interdisciplinarnih področij. V reviji objavljamo tri vrste prispevkov: znanstvene, strokovne in druge.

Za prispevke, ki jih ponudite v objavo kot znanstvene ali strokovne prispevke, veljajo pravila, ki jih bolj obširno navajamo v nadaljevanju. Objavljamo raziskovalne, teoretične, pregledne prispevke ter prevode pomembnih tujih člankov.

Dobrodošli so tudi prispevki, namenjeni informiranju o praksi, razvoju stroke, novostih, izmenjavi izkušenj in stališč, saj želimo dati priložnost tudi strokovnjakom, klientom, študentom psihoterapije in drugim, ki niso vešči akademskega pisanja. Pošljete lahko kratka poročila o praksi, projektih, mini raziskavah, kazuistične prikaze, knjižne ali filmske recenzije, polemike, izkušnje, pisma, ocene prispevkov, strokovne novice, novice o družbenih dogajanjih pomembnih za psihoterapijo, intervjuje, poročila z različnih psihoterapevtskih kongresov, strokovnih srečanj, usposabljanj, predavanj, seminarjev ipd.

V raziskovalnem (empiričnem) članku avtor poroča o raziskavi v skladu z ustaljeno strukturo: uvod, metoda, rezultati, razprava in literatura.

Teoretični prispevek naj preuči in kritično analizira določene modele ali teorije.

Pregledni prispevek kritično ovrednoti na različnih mestih že objavljene prispevke.

Metaanalitična študija predstavlja posebno vrsto prispevka, v katerem avtor s pomočjo posebne raziskovalne metodologije pregledno predstavi rezultate številnih empiričnih študij na temo nekega raziskovalnega problema.

 

Redakcija, etika in objava prispevkov

Prispevek prejmeta urednika Kairosa, ki presodita, ali vsebuje vse zahtevane elemente, upošteva etiko objavljanja in je dovolj kvaliteten za to, da se ga pošlje recenzentom. Urednika imata pravico oziroma lahko poslan prispevek zavrneta ali predlagata spremembe. V primeru nejasnosti se lahko posvetujeta z drugimi člani uredniškega odbora. Potem gre prispevek v dvojno slepo recenzijo. Vaše besedilo bosta recenzirala dva strokovnjaka s področja, ki ga pokriva vaš prispevek. Uredništvo se obvezuje, da bo recenzentski proces zaključen in recenzija poslana avtorju v roku največ treh mesecev. V primeru, da je prispevek sprejet v objavo, upoštevajte vse prejete pripombe, popravke in sugestije ter pripravite končno verzijo prispevka. V primeru, da je potrebnih več sprememb ali dopolnil prispevka, se lahko proces pošiljanja v recenzijo in vračanja recenzij avtorju večkrat ponovi. Urednika imata pravico, da v primeru prezahtevne redakcije prispevka predlagata ponovno predložitev po določenem času. Avtor ima pravico, da se s predlogi recenzenta ne strinja in svoje dileme izrazi v vrnjeni verziji prispevka. V primeru, da recenzent in urednika ugotovijo neutemeljenost pritožb avtorja, je avtor dolžan sprejeti predloge. Vendar naj bo jasno, da postopek recenziranja ne pomeni strokovne diskusije in da so predlogi recenzenta obvezujoči, odstop od teh pravil pa izjema.

Poslana  končna verzija besedila pomeni tudi vašo potrditev, da prispevka v podobni ali enaki obliki ne boste objavili v drugi reviji brez soglasja izdajatelja. Uredniški odbor in izdajatelj ne prevzemata odgovornosti za strokovna mnenja in trditve, ki so jih podali avtorji posameznih besedil.

Uredništvo zaupa, da prispevek, poslan za objavo, ni v postopku za objavo v drugi reviji ali drugem mediju. Takoj ko je prispevek s strani recenzentov pozitivno ocenjen, je avtor zavezan k objavi v reviji Kairos in od nje ne more več odstopiti.

Objavljamo prispevke napisane v slovenskem in/ali angleškem jeziku, po dogovoru z uredniškim odborom pa tudi v drugem jeziku.

 

Opomba za prispevke v slovenščini

V uredništvu Kairosa se prizadevamo za lep slovenski jezik, za rabo slovenskih strokovnih in tudi drugih izrazov ter za ustvarjanje in uveljavljanje slovenskih strokovnih izrazov. Zato se pri pisanju izogibajte tujkam in tujejezičnim izrazom in uporabljajte uveljavljene slovenske strokovne izraze.

 

Struktura znanstvenih in strokovnih ter drugih prispevkov

Prispevek mora vsebovati v slovenskem in angleškem jeziku napisane: naslov, ključne besede (največ 5), povzetek v slovenskem in angleškem jeziku ter razširjeni angleški povzetek, če prispevek ni napisan v angleščini.

Priporočamo naslednjo strukturo za raziskovalne članke:

  1. V uvodnem delu zgoščeno prikažite glavno teoretično oziroma konceptualno ogrodje, iz katerega izhaja raziskovalni problem oziroma vprašanje.
  2. Raziskovalni problem oziroma vprašanje oblikujte jasno, tako da bo logično nadaljevanje uvodnega dela prispevka. Poudarite, katere nove dileme odpira.
  3. Raziskovalne hipoteze in spremenljivke, uporabo kvalitativnih in/ali kvantitativnih metod  morate jasno opisati. Kratek, a natančen opis izbire udeležencev, uporabljenih metod raziskovanja in raziskovalnega načrta je nujen.
  4. Prav tako morate jasno prikazati rezultate. Tabele morajo vsebovati le nujne informacije. Če je potrebno, lahko podrobnosti predstavite v dodatku (prilogi).
  5. Razprava in interpretacija izsledkov se mora nanašati na znane koncepte in teorije, ne glede na to, ali jih dobljeni rezultati podpirajo ali ne.
  6. Trditve ali dognanja drugih avtorjev so v besedilu potrjena z referenco. Na koncu prispevka je priložen seznam literature, na katero se besedilo sklicuje.

Za strokovne prispevke to strukturo ustrezno prilagodite!

V teoretičnem članku empirične podatke predstavite samo v primeru, če so v neposredni zvezi s teorijo.

V preglednem članku upoštevajte naslednjo strukturo: opredelitev in razlaga problema, povzetek predhodnih raziskav, pojasnitev medsebojnih odnosov, protislovij, pomanjkljivosti in na koncu predlogi za nadaljnje raziskovanje.

Za druge prispevke veljajo splošna načela dobrega pisanja, npr. da se izogibamo kopičenju tem, dolgim uvodom, ki niso povezani s temo, in obnavljanju splošno znanega, temveč čim prej preidemo k stvari ter jo obdelamo pregledno in zgoščeno. Če pošljete take prispevke, navedite v prvi vrstici svoje ime (oziroma imena avtorjev in avtoric prispevka), v drugi naslov prispevka, v tretji pa opredelitev vrste prispevka (npr. Poročilo o projektu, Knjižna recenzija itn.). Naslov knjižne recenzije je naslov recenziranega dela, opremljen s številom strani in ISBN.

 

Tematska številka

Avtorji se lahko z urednikoma dogovorijo tudi za tematske številke, vendar morajo biti objavljeni na določeno temo (npr. travma v psihoterapiji, predstavitve določenih pristopov) najmanj štirje prispevki. Torej npr. najmanj dva v strokovno znanstvenem plus najmanj dva v informativnem delu revije; seveda je lahko razmerje tudi najmanj štirje prispevki v strokovno znanstvenem in nobeden v informativnem; ali najmanj trije v strokovno znanstvenem in najmanj eden v informativnem. V strokovno znanstvenem delu revije pa nikoli ne smeta biti manj kot dva prispevka.

 

Tehnična navodila za oblikovanje prispevkov

Kairos sledi APA standardom pisanja, trenutno je v rabi sedma izdaja. Navodila so objavljena na tej povezavi: https://vodici.pef.uni-lj.si/media/apa7/Citiranje_in_navajanje_virov_po_APA7_standardih_20220819.pdf

 

Oblikovni izgled, besedilo, tabele, slike, opombe

Prispevki naj bodo dolgi do ene avtorske pole (30.000 znakov s presledki), pregledni članki po do dveh avtorskih pol (60.000 znakov s presledki). Kot navajamo zgoraj, sprejemamo tudi druge prispevke do polovice avtorske pole. Seznam literature se ne šteje v kvoto avtorskih pol oz. v omejeno število znakov s presledki.

Besedilo naj ima 1,5 razmak med vrsticami in enotno velikost črk, tj. 12 pik. Biti mora neformatirano, brez pomikov v desno, na sredino ipd.

Ne uporabljajte avtomatičnega številčenja odstavkov. Pri alinejah na začetku vrstice ne uporabljajte »bulitov«, črnih pik, temveč samo navadne pomišljaje.

Vmesni naslovi imajo lahko največ tri ravni. Hierarhija naslovov naj bo jasna (1 ; 1.1 ; 1.1.1 ; itd.). Priporočamo avtomatsko številčenje znotraj Worda, ali pa ročno številčenje.

Citate označite z narekovaji in ne z ležečo pisavo. Daljši citati so v posebnem odstavku.

Ležečo pisavo uporabljajte samo za poudarjeno besedilo (a v čim manjši meri), naslove knjig in revij (glej spodaj) in za tuje besede v besedilu, ne pa za citate, naslove razdelkov ipd. Krepke pisave ne uporabljamo.

Vse tuje besede (razen imen) pišite ležeče. Kjer z izvirnim izrazom pojasnjujete svoj prevod, ga postavite v oglati oklepaj, npr.: “… igra [play] …”; z oglatim oklepajem zaznamujte tudi neizrečen ali izpuščen del citata, npr.: “… [družina] ima funkcijo …”, “… [V]se tuje besede […] in latinske kratice […]”.

Celotno besedilo, vključno z naslovi, podnaslovi, referencami itn., je pisano z malimi črkami, seveda pa upoštevamo pravila, ki veljajo za veliko začetnico. Tega pravila se ni treba držati le, če citiramo besedilo, ki uporablja velike črke.

Za vsako tabelo in sliko mora biti v prispevku nakazano mesto, kjer je predvidena (npr. ‘vstaviti sliko 1’ ali ‘vstaviti tabelo 1’). Tabel in slik ne vstavljate v besedilo, pač pa jih pripravite v ločeni datoteki, v katero najprej vstavite vse tabele in nato vse slike, vsak prikaz na svoji strani (če je potrebno, lahko slike shranite tudi v več ločenih datotekah). Zaporedno številko slike in besedilo, ki sliko opisuje, vstavite v besedilo takoj za mestom, kjer je označen predvideni položaj slike (npr. najprej v svoji vrstici podate informacijo: ‘vstaviti sliko 1’, pod njo pa ime in za piko naslov slike: ‘Slika 1. Odnos med X in Y …’). Slike morajo biti izdelane brezhibno in z dovolj velikimi črkami, številkami in ostalimi znaki, ki omogočajo pomanjševanje brez večje izgube preglednosti. Ne uporabljajte barv, pač pa, če je potrebno, različne dobro razločljive rastre, sivine in/ali vzorce. Grafe v datoteko s tabelaričnimi in grafičnimi prikazi prilepite v taki obliki, da jih bo možno urejati v izvornem programu (npr. Excelov grafikon prilepite kot predmet in ne kot sliko ali metadatoteko). Fotografije z visoko ločljivostjo (> 300 dpi) naj bodo shranjene v kar najboljši kvaliteti grafičnega formata JPG, TIF ali PNG. Sheme in diagrami naj bodo iz izvornega programa prilepljene v datoteko kot predmet, izjemoma kot slike navedenih grafičnih formatov z visoko ločljivostjo. V primeru posebnih zahtev (npr. pri uporabi manj običajnih programov za generiranje slik ali če se določene slike ne da izdelati računalniško), se o načinu priprave slik predhodno posvetujte s tehničnim urednikom revije Kostjo Brasom (e-naslov: kostja.bras@gmail.com).

Tabele naj bodo natipkane z enojnim razmikom. Nad tabelo naj bo (v datoteki s tabelaričnimi in slikovnimi prikazi) izpisana zaporedna številka tabele in za piko njen naslov (npr. Tabela 1. Primerjava vedenjskih vzorcev …). Tabela mora biti informativna brez posebnega sklicevanja na besedilo, torej opremljena s potrebnimi informacijami in po potrebi z opombami. V besedilu se sklicujte na sliko ali tabelo (npr. z ‘glej sliko 1’, ‘v tabeli 2’ …), saj prikaz ne bo nujno na mestu, ki ste ga predvideli.

V poglavju o rezultatih naj bo isti podatek vedno prikazan le enkrat. Izberite najbolj primeren in informativen način (slika, tabela ali prikaz v vezanem besedilu).

Opombe k besedilu naj bodo sprotne. Ne uporabljajte računalniškega formata opomb in tudi ne končnih opomb (oz. end notes). V glavnem besedilu označite opombo z njeno zaporedno številko takoj za besedo ali ločilom, in sicer v pisavi superscript (nadpisano). V taki pisavi naj bo tudi številka pred besedilom opombe. Opombo dodajte samo, če je res nujno. Bibliografskih opomb (tj. takih, katerih poglavitna vsebina je navedba vira) ne sme biti.

 

Citiranje, literatura

Tukaj navajamo nekaj najbolj osnovnih pravil, bolj natančna pravila citiranja pa APA 7. različici so objavljena v različnih datotekah na spletni strani.

Uporabljene reference drugih avtorjev v besedilu citirajte po temle zgledu, npr. Berne (1962) ali (Berne, 1962). Vedno navedite tudi strani v viru, kadar gre za dobesedni navedek, npr. (Berne, 1962, str. 25). Kadar je citiranih več avtorjev, so navedeni v abecednem redu in ločeni s podpičjem, npr. (Lambert, 2003; Stern, 1992; Varga, 1953). Kadar je v besedilu citirano delo, ki ga napišejo trije ali več avtorjev,  pišemo ime le prvega avtorja, za druge pa je dodano ‘idr.’ oziroma ‘et al.’; na primer (Trstenjak idr., 1967), v seznamu literature pa napišemo vse avtorje. Kadar je citiranih več del istega avtorja, napisanih v istem letu, so letnicam dodane male črke po abecednem redu, npr. (Peklaj, 1968a, 1968b), taisto označbo pa uporabite tudi v seznamu literature na koncu prispevka. Imena istega avtorja ali urednika v zaporednih referencah ne ponavljamo, npr. (Miller, 1992, str. 121-122; 1997, str. 26-29). Ko citiramo sekundarni vir, zapišemo takole (Capra v Burman, 1999, str. 37) in na seznam virov ne uvrstimo primarnega vira (v našem zgledu Caprovega dela), temveč samo sekundarni (v našem zgledu Burman). Če prispevek vsebuje gradivo, ki zapade avtorskim pravicam, morate sami zaprositi za dovoljenje za objavo. Tako gradivo mora biti opremljeno z navedbo vira.

Skušajte uporabljati predvsem primarne vire. V primeru, da avtor uporabi pretežno sekundarne vire, bo to vplivalo na presojo recenzentov o kvaliteti prispevka.

V seznamu literature na koncu prispevka navedena po abecednem redu avtorjev (in brez zaporednih številk) vsa v besedilu citirana dela (in samo ta). Pri navedbi vira so vedno izpisana imena vseh avtorjev prispevka, razen v primeru, ko jih je več kot 20. Navedki prispevkov v revijah morajo vsebovati priimek avtorjev, začetnice imena, leto izdaje, naslov prispevka, polno (neokrajšano) ime revije, letnik in, če se v vsakem zvezku znotraj istega letnika število strani začne z 1, tudi številko zvezka (v oklepaju) in navedbo strani, na katerih je natisnjen prispevek (pri tem uporabljamo pomišljaj –, ne vezaj -). Pri tem je potrebno paziti na ločila, ki ločijo posamezne enote navedka. Ime revije in letnik izhajanja pri navajanju prispevkov v revijah ter naslov knjige (tako pri avtorskih kot pri urejenih knjigah) so v poševnem tisku. Na koncu se dopiše DOI koda, v kolikor obstaja.

Pri navajanju angleških virov se držimo pravila, da ni večina besed napisanih z veliko začetnico. (Pravopis seveda zahteva, da pišemo z veliko začetnico tudi prvo besedo v naslovu in podnaslovu, ki ga postavimo za dvopičje.

Navajanje prispevka v reviji mora vsebovati priimek avtorja, začetnice imena, leto izdaje, naslov prispevka, polno ime revije, letnik, številko revije, strani. Pazite na ločila in na pokončno in ležečo pisavo (naslov revije je v ležečem tisku). Primer:

Hettinger, R. in Kächele, A. (2006). A retrospective account of former bulimic patient. International Journal of Psychotherapy, 10(3), 62-71.

Martin, J. R. (1997). Mindfulness: A proposed common factor. Journal of Psychotherapy Integration, 7(4), 291–312. https://doi.org/10.1023/B:JOPI.0000010885.18025.bc

V kolikor ste se odločili za objavo članka zgolj v angleškem jeziku, potem je pravilno:

Hettinger, R., & Kächele, A. (2006). A retrospective account of former bulimic patient. International Journal of Psychotherapy, 10(3), 62-71.

Navedba avtorske knjige vsebuje priimek avtorjev, začetnice imena, leto izdaje, naslov knjige, založbo. Naslov knjige je v ležeči pisavi. Primer:

Jung, C. G. (1989). Spomini, sanje, misli. Državna založba Slovenije.

Navedba poglavja avtorja v knjigi z urednikom  vsebuje priimek avtorja, začetnice imena, leto izdaje, naslov poglavja v knjigi, začetnice imena ter urednika, označbo, da gre za urednike, naslov knjige, stran, na kateri je natisnjeno poglavje in založbo. Naslov knjige je v ležeči pisavi. Primer:

Kociper,  J. (2005).  Bolezen in zdravje v integrativni terapiji. V J. Bohak in M. Možina (ur.), Sodobni tokovi v psihoterapiji: od patogeneze k salutogenezi (str. 68-83). SKZP.

V kolikor ste se odločili za objavo članka zgolj v angleškem jeziku, potem je pravilno:

Wright,  J. (2005).  Psychotherapy and psychiatry. In J. Southgate & M. Monroe (Eds.), Textbook of psychiatry (pp. 68-83). Springer.

Vsaka navedba prispevka, katerega naslov ni v enem od pogosto uporabljanih svetovnih jezikov (npr. angleškem, nemškem, francoskem, italijanskem, španskem) mora imeti v seznamu referenc v oglatem oklepaju dodan tudi naslov prispevka, preveden v angleški jezik. Primera navedbe:

Pogačnik, V. (1995). Pojmovanje inteligentnosti [Conceptions of intelligence]. Didakta.

Tušak, M. (1998). Barvne preference, simbolika barv in osebnost [Colour preferences, colour symbolism and personality]. Psihološka obzorja, 7(4), 67–79.

Za spletne vire navedemo avtorja, leto (in datum, če obstaja) prispevka, naslov, naslov spletne strani ter povezavo do spletne strani. Navedba »vzeto iz« po 7. izdaji APA ni več potrebna. Primer:

Streefkerk, R. (2019, October 11). APA 7th edition: The most notable changes. Scribbr. https://www.scribbr.com/apa-style/apa-seventh-edition-changes/

Pri navajanju iz elektronske knjige glede na 7. izdajo APA ni več potrebno pisati formata, platforme in naprave, preko katere dostopamo, doda pa se založba. Primer:

Brück, M. (2009). Women in early British and Irish astronomy: Stars and satellites. Springer Nature. https:/doi.org/10.1007/978-90-481-2473-2

Sledi še nekaj primerov navajanja literature, ko gre za doktorske disertacije, neobjavljen vir, prispevek iz strokovne konference oziroma kongresa, spletni vir, več virov istega avtorja iz istega leta in vir brez avtorja. Spletni vir opremimo z datumom, ko je bil dostopen. Pri objavah v dnevnem tisku postavimo za številko časopisa v oklepaj še datum izida.

Primeri:

Ambrož, M. (2002). Alternative razvoja humane paradigme post-industrijske organizacije. Univerza v Mariboru: Fakulteta za organizacijske vede (doktorska disertacija).

Bresler, K. (1947). Spašavanje kozaračke djece godine 1942 (neobjavljeno).

Reed-Victor, E. (2001). Child Temperament and Personality. Prispevek, predstavljen na 10. evropski konferenci o razvojni psihologiji, Upsala, Švedska.

Dienel, C. (2004). Family Policies in European Comparison. Http://www.european-social-work.net (28. 11. 2004).

Dominelli, L. (1997 a). Anti-racist Social Work. Macmillan (druga izdaja).

Dominelli, L. (1997 b). Sociology for Social Work. Basingstoke, Macmillan.
Nacionalni program socialnega varstva do leta 2005 (2000). Ur. l. RS, 31/2000: 3777–3787.

Natančnejša navodila glede citiranja po 7. izdaji APA so prosto dostopna na povezavah:

https://vodici.pef.uni-lj.si/subjects/guide.php?subject=apa7

https://vodici.pef.uni-lj.si/media/apa7/Citiranje_in_navajanje_virov_po_APA7_standardih_20210526.pdf

Na spletni strani so za pomoč objavljene tudi prosojnice dr. Mihaela Černetiča s ključnimi navodili.

 

Pošiljanje prispevkov

Prispevki morajo biti v elektronski obliki v formatu WORD ali RTF ter poslani glavni urednici Andreji Poljanec andreja.poljanec@sfu-ljubljana.si ali odgovornemu uredniku Miranu Možini miranmozina.slo@gmail.com.

Čeprav nudi revija lekturo slovenskih in angleških tekstov, mora avtor poskrbeti za lekturo pred oddajo prve verzije prispevkov do te ravni, da je tekst berljiv in slovnično pravilen. Revija lahko besedilo zavrne in ga vrne avtorju v lekturo, če zahteva lektura preveč dela.

Ko nam boste prvič posredovali svoj prispevek, ga zaradi postopka slepe recenzije oblikujete v treh datotekah, tako da vanje razdelite besedilo prispevka, grafični del ter podatke o prispevku in avtorjih:

DATOTEKA 1 (primer: stres-orig.doc)
To je besedilo, ki vsebuje celoten prispevek, brez podatkov o avtorju. Naslov datoteke naj vsebuje ključno besedo iz naslova prispevka brez navedbe imena avtorja/avtorice.

DATOTEKA 2 (primer: stres-tabeleslike.doc)
To je datoteka s slikami, tabelami, grafi.

DATOTEKA 3 (primer: stres-prva stran.doc)
To je prvi list prispevka, ki naj vsebuje (če je prispevek po dogovoru napisan v katerem od drugih jezikov, morajo biti informacije tudi nujno v slovenskem in angleškem jeziku):

  • naslov prispevka v slovenskem in angleškem jeziku;
  • ime in priimek avtorja/avtorice;
  • ključne besede v slovenskem jeziku: naj jih ne bo manj ko tri in – če ni nujno – ne več ko pet. Če gre za besedilo v angleščini, avtor pošlje ključne besede v angleščini;
  • krajši povzetek v slovenskem: obsega naj 10 do 15 vrstic in v njem naj bodo zapisane najpomembnejše ugotovitve (sklepi) prispevka. Ne uporabljajte formulacij kot npr. “Prispevek predstavlja rezultate raziskave …” ipd., temveč te rezultate (ali sklepe ipd.) na kratko obnovite. Če gre za tekst v angleščini, avtor pošlje krajši povzetek v angleščini;
  • osnovne informacije o avtorici/avtorju v slovenskem in angleškem jeziku: informacija o avtorju ali avtorici naj vsebuje samo najosnovnejše podatke (npr. “Dr. X Y je docentka za sociologijo na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani, predsednica Društva za realitetno terapijo Slovenije). Avtorji ali avtorice morajo obvezno pripisati svoj naslov, telefonsko številko in elektronski naslov in posebej označiti avtorja in podatke, kamor želite prejemati informacije o vašem prispevku;
  • v primeru, da je prispevek v slovenskem jeziku, potem ko je po postopku recenzij s strani recenzentov in uredništva potrjena končna oblika prispevka, mora avtor v čim krajšem času (najkasneje v 14 dneh) napisati ali popraviti (v kolikor ga je že poslal) in poslati angleški naslov, angleške ključne besede ter kratki in razširjeni angleški povzetek (extended abstract) v dolžini z najmanj 10.000 znakov s presledki. Razširjeni povzetek mora vsebovati vse bistvene elemente originalnega prispevka, vključno z vmesnimi naslovi. V kolikor je avtor poslal celoten tekst v angleščini, mora v čim krajšem času (najkasneje v 7 dneh), poslati krajši povzetek v slovenščini.

V končni verziji naj bo prva stran besedila takoj za naslovom prispevka dopolnjena še z morebitnimi dodatnimi informacijami o financerju študije, o tem, da je bil prispevek predstavljen na kakšnem od kongresov ali zahvalo. Končno verzijo v elektronski obliki pošljete na naslov glavnega ali odgovornega urednika.

 

Uredniški odbor KAIROS

 

Navodila za avtorje člankov (januar 2024)
Citiranje in navajanje virov po APA7 standardih (2020)
Znanstveno pisanje 1 in 2, doc. dr. Mihael Černetič