Izzivi psihoterapije v slovenskem prostoru

Včeraj, 5. 2. 2024, se je v polni dvorani Državnega sveta v organizaciji  Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP)  in Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide odvila posvet in okrogla miza z naslovom Izzivi psihoterapije v slovenskem prostoru – različni pogledi, skupne rešitve.  Namen posveta je bil predstavitev različnih strokovnih stališč na temo psihoterapije s ciljem poiskati skupne rešitve, ki bi pripomogle k reguliranju tega področja.

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je v uvodnem nagovoru spomnil, da je že na enem od preteklih posvetov v Državnem svetu beseda tekla o pomenu duševnega zdravja za vsakega posameznika in družbo kot celoto ter da Varuh človekovih pravic že od leta 2016 naprej vsako leto opozarja na pomanjkanje kadrov, ki lahko nudijo pomoč osebam s težavami v duševnem zdravju. ”Vse od 2016 ostaja neuresničeno tudi varuhovo priporočilo, da se zakonsko uredi opravljanje psihoterapevtskih storitev. Jasno je zgolj to, da je priprava normativnih rešitev na tem področju, po dobrem začetku z ustanovitvijo medresorske skupine, zastala v času pandemije Covida-19. Ravno takrat, ko bi tovrstne storitve in pomoč kot družba najbolj potrebovali,” je pojasnil. ”Ni  nezanemarljivo, na kakšen način kot družba skrbimo za podporo tistim, ki so v določenem trenutku izpostavljeni čustvenim, psihološkimi ali fiziološkim izzivom, s katerimi se sami težko soočijo in jih težje prebrodijo,” je dejal in poudaril, da je pri tem izrednega pomena, da je pomoč posamezniku na voljo hitro, da je cenovno dostopna in kakovostna, kar se lahko doseže z ustrezno regulativo in nadzorom nad kakovostjo izvedenih storitev.

Predsednica SKZP Ksenja Kos je predstavila Slovensko krovno zvezo za psihoterapijo, ki  je samostojna, nepridobitna strokovna zveza psihoterapevtskih društev, ustanovljena leta 1998 z namenom ureditve psihoterapije v Sloveniji ter polnopravna članica Evropske zveze za psihoterapijo in pojasnila, kako poteka izobraževanje psihoterapevtov. ”Zavedam se, da so nekateri klinični psihologi in psihiatri v zdravstvu mnenja, da psihoterapevti ne spadamo v zdravstveni sistem, ker nimamo zdravstvene izobrazbe. Naj pa omenim, da je zdravstvo že sprejelo druge nemedicinske profile kot so npr. specialni pedagogi, socialni delavci, psihologi…” Pojasnila je, da je v času, ko je na pohodu individualizem, ki močno razkraja skupnost, zagotovo pravi čas za sodelovanje ter da je nujno, da se učimo en od drugega, si postavljamo izzive in tako skupaj napredujemo. ”Praksa je pokazala, da smo psihoterapevti tukaj – delamo – opravljamo svoj poklic, ki ga Slovenija zaradi neurejene zakonodaje nima, zato je nujno psihoterapijo opredeliti kot samostojen poklic, kar je skladno s Strasbourško deklaracijo o psihoterapiji (1990) ter skladno s cilji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki je v svetu že pred desetletji ločila psihoterapijo od psihologije in psihiatrije.”

Na dogodku, ki je bil razdeljen na dva dela, posvet in okroglo mizo, je bilo na plenarnem delu govora o razvoju psihoterapije v slovenskem prostoru, o stanju psihoterapije na ravni Evropske unije, o tem ali je psihoterapija metoda zdravljenja ali neodvisna znanstvena veda ter o razlikah med psihoterapijo in psihosocialnim svetovanjem. Prav tako je bil predstavljen primer dobre prakse multidisciplinarne obravnave psihoterapevta, kliničnega psihologa in psihiatra.

Na plenarnem delu so svoje poglede na omenjene tematike predstavili psihoterapevtka Bosiljka Boba Lojk, psihoterapevtka ddr. Irena Bezić, psihoterapevt doc. dr. Robert Oravecz, klinična psihologinja dr. Andreja Mikuž, psihiatrinja dr. Jelena Flajs De Miranda, psihoterapevtka Klavdija Zver Zahwi in psiholog izr. prof. dr. Robert Masten.

Na okrogli mizi so strokovnjaki iz področja psihoterapije, klinične psihologije in psihiatrije predstavili svoja stališča iz področja storitev pomoči ljudem v duševni stiski, nastala na podlagi izkušenj iz prakse, prav tako pa je bilo predstavljenih nekaj smernic iz novega zakona o psihoterapiji, ki je v nastajanju.

Gostje okrogle mize so bili Ksenja Kos, psihoterapevtka in predsednica SKZP, psihiatrinja prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. Radivoje Pribaković Brinovec, vodja Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na NIJZ, klinična psihologinja in psihoterapevtka dr. Ivana Kreft Hausmeister ter psihoterapevtka mag. Ivana Mandarić.

Sodelujoči na posvetu so opozorili, da živimo v času, ko število duševnih stisk narašča. Med številnimi posledicami je pandemija Covida-19 ustvarila svetovno krizo na področju duševnega zdravja, ki spodbuja kratkoročne in dolgoročne strese ter spodkopava duševno zdravje milijonov ljudi. Ocene kažejo, da se je v prvem letu pandemije število primerov tako anksioznih kot depresivnih motenj v svetu, povečalo za več kot 25 %. Strinjali so se,  da je duševno zdravje vrednota ter del človekovega dostojanstva, ustrezna duševna oskrba pa nujno potrebna dobrina sodobnega časa, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti tudi preventivi.

V razpravi je bila izpostavljena nujnost sodelovanja med strokami in drugimi pristojnimi deležniki z namenom spodbujanja in zaščite duševnega zdravja ter pravočasne, cenovno dostopne in kakovostne obravnave in podpore vseh, ki jo potrebujejo. Za zmanjšanje trpljenja, ohranjanje dostojanstva ljudi in pospešitev razvoja družbe je po mnenju sodelujočih nujno usklajeno in posodobljeno prizadevanje vseh treh poklicev (psihoterapevta, (kliničnega) psihologa in psihiatra) in ustrezna  zakonska regulativa.

Zaključke posveta bo na eni izmed prihodnji sej obravnavala pristojna Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.

***

Posnetek posveta je dostopen na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=TIQogmMIiyI

Fotografije so dostopne na povezavi: https://mab.to/t/K0UeK5En2gA/eu1

Avtor fotografij in posnetka je Benjamin Beci/Fixmedia.