Kako najzgodnejši začetki vplivajo na kasnejše duševno zdravje otroka, mladostnika ali odraslega

Slovenska krovna zveza za psihoterapijo

vabi na spletni seminar z naslovom

KAKO NAJZGODNEJŠI ZAČETKI VPLIVAJO NA

KASNEJŠE DUŠEVNO ZDRAVJE

OTROKA, MLADOSTNIKA ALI ODRASLEGA,

ki bo v četrtek, 23. februarja 2023, od 17. do 20. ure.

Seminar bo vodila
Tjaša Lah Tolar, univ. dipl. psih., specialistka klinične psihologije.

O pomenu najzgodnejših izkušenj za otrokov osebnostni razvoj je danes veliko znanega. Izkušnje v obdobju, ko se z velikansko naglico vzpostavljajo možganski krogotoki vplivajo ne le na aktualno delovanje možganov, pač pa tudi na to, kako se bodo ti razvijali v bodoče.

Četudi stres blage do zmerne stopnje lahko pomaga otroku v njegovem razvojnem poteku, t.i. »toksični« stres okvari delovanje možganskih krogotokov. Če je posledica nižja toleranca za stres – kar pomeni, da se otrok na stres odziva zelo burno, v tem primeru trpi tako otrokovo psihično kot telesno zdravje.

Za zelo majhnega otroka je ključen kontekst znotraj katerega nastajajo njegove izkušnje; kontekst predstavlja odnos s staršem. Stres staršev ima direkten in močan vpliv na razvoj otrokovega stresnega odzivanja in na splošni razvoj. Še posebej tvegana so obdobja, ko je otrok bolj občutljiv na določene dogodke. Takrat je vpliv izkušnje na dojenčkove možgane zelo močan in ga lahko zaznamuje za vedno.

Klinična praksa kaže, da so določene oblike pomoči, če so ponujene dovolj zgodaj in sistematično, lahko staršem in otrokom v pomoč. Preprečijo lahko nadaljevanje transgeneracijskih travmatizirajočih odnosov in nastanek razvojnih travm. Vzpodbujajo odnos med dojenčkom in staršem ter okrepijo in olajšajo proces starševstva.

Skozi predavanje se bomo ustavljali ob konceptu duševnega zdravja dojenčkov, psihičnih spremembah in stresih staršev v času nosečnosti/zgodnjega starševstva ter dojenčkovih psiholoških potrebah in zmožnostih za vstopanje v odnos. Pogledali bomo, kaj v odnos prinaša dojenček in kaj prinašajo starši. Govorili bomo o pomenu nebesednih dialogov, zgodnjih izkušnjah, ki so podlaga za obliko navezanosti in razlogih, ki ovirajo vzpostavljanje odnosa navezanosti ter kako duševno zdravje staršev vpliva na odnos z dojenčkom. Pogledali bomo, kako se prenašajo medgeneracijske travme in pregledali različne psihološke ukrepe, usmerjene v podpiranje najzgodnejših odnosov med dojenčkom in starši.

O PREDAVATELJICI:

Tjaša Lah Tolar je specialistka klinične psihologije z dolgoletnimi izkušnjami na področju dela z otroki in mladostniki. Zaposlena je na Inštitutu za klinično psihologijo in psihoterapijo v specialistični klinično psihološki ordinaciji za otroke in mladostnike.

Je edukantka razvojne analitske psihoterapije, ki jo je od nekdaj zanimalo psihoterapevtsko delo z otroki. V zadnjem obdobju pa ji poseben izziv predstavlja preventivno in psihoterapevtsko delo z najmlajšimi otroki oz. dojenčki skupaj z njihovimi starši.

Leta 1989 je zaključila študij psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Svojo pot je začela na področju nevropsihološke obravnave otrok z nevrološkimi težavami. Nato je vrsto let delala z otroki, mladostniki in njihovimi starši, najprej v okviru Zavoda za usposabljanje Janeza Levca in zatem v okviru Dispanzerjev za duševno zdravje ZD Ljubljana in Domžale.

Veliko se je naučila od staršev in otrok, ki jih je srečala ob svojem delu. Hvaležna je tudi za izkušnje, ki jih je pridobila skozi proces izkustvenega učenja imenovan Opazovanje otroka v družini. Prepričana v njegovo edinstveno vrednost je zatem opravila še usposabljanje za vodenje seminarske skupine »opazovalcev« in je aktivna članica Društva za spremljanje in razumevanje pomena zgodnjega razvojnega obdobja.