Tokratna dvojna številka Kairosa je s prispevki Simone Prosen in Tihane Jendričko, Tomija Janežiča, Marinke Pahole, Bernarda Stritiha in Mirana Možine posvečena delu Jakoba Levyja Morena (1889-1974) in njegovem prispevku k razvoju psihodrame in širše k razvoju psihoterapije onkraj medicine in psihologije. V luči dolgoletnih prizadevanj slovenskih poklicnih psihoterapevtov, da bi psihoterapijo uveljavili kot samostojen poklic in avtonomno znanstveno vedo, je Morenov opus nazoren primer, kako so bili za razvoj psihoterapije že celo dvajseto stoletje okvirji medicine in psihologije preozki. Pa ne samo to, na podlagi svoje psihoterapevtske prakse s psihodramo mu je uspelo zarisati popolnoma nova razmerja med znanostjo, umetnostjo, duhovnostjo in vsakdanjim življenjem.
V ostalih prispevkih med raziskovalnimi članki Anja Knez piše o razvoju modela šolskega preventivnega programa duševnega zdravja za otroke in mladostnike ter z njim povezanemu potencialu vloge psihoterapevta, Andreja Poljanec in Polona Greif o pomenu partnerskega odnosa ob vzpostavljanju in ohranjanju dojenja, Marino Kačič o travmi in potravmatski rasti, Matej Vajda o strokovnih in družbenih izzivih pri varovanju duševnega zdravja LGBT+ oseb, Ray Little pa o integrativnem relacijskem pogledu na psihološki razvoj, psihopatologijo in terapevtsko delovanje. V strokovnem delu revije je Miran Možina prispeval članek o tem, kaj se pri normativnem urejanju psihoterapije v Sloveniji lahko naučimo na primeru Avstrije. Ob smrti kolegice psihiatrinje in logoterapevtke dr. Cvijete Pahljina (1943-2021) pa so se njenemu spominu v nekrologu poklonili Maja Kranjc, Martin Lisec in Tanja Rebula.
Vabljeni k branju!
Uredništvo revije Kairos
