letnik 20, številka 3–4 (2026)
Jubilejna številka ob dvajsetletnici revije, s tematskim sklopom o plesno-gibalni psihoterapiji
Z dvojno številko 3–4/2026 Kairos zaključuje svoj dvajseti letnik. Jubilejna številka na več kot 400 straneh prinaša znanstvene in strokovne prispevke, tematski sklop o plesno-gibalni psihoterapiji ter intervju, eseje in prevode, ki segajo od psihoanalize do filma.
Dvajset let Kairosa. Urednik Miran Možina v uvodniku pregleda dve desetletji uvodnikov in z njimi razvoj slovenske psihoterapevtske stroke. Skupaj z Aljošo Trivanom je s pomočjo umetne inteligence analiziral vseh 315 znanstvenih in strokovnih prispevkov, objavljenih od leta 2007. Analiza pokaže, da je revija postajala vse bolj znanstvena in empirična, hkrati pa je ohranila pluralnost psihoterapevtskih pristopov.
Tematski sklop o plesno-gibalni psihoterapiji. Alenka Lin Vrbančič Simonič v uvodniku predstavi razvoj, raziskovanje in prakso tega pristopa ter utemelji potrebo po njegovi presoji po Zakonu o psihoterapevtski dejavnosti. V obsežnem teoretskem prispevku z naslovom »Ne plešemo v ravnih linijah, plešemo v spirali« pokaže, kako sodobna spoznanja klasičnih izhodišč ne nadomeščajo, temveč jih na novo osvetljujejo. Sklop dopolnjujejo študija primera skupine na moškem psihiatričnem oddelku v Združenem kraljestvu (Tjaša Jerak), pregled plesno-gibalne psihoterapije v šoli (Tamara Sernec), prispevek o skupinskem delu s predšolskimi otroki kot preventivi (Vesna Jevšenak) ter prevod prispevka romunskih avtorjev Irine in Dănuța Gabriela Țepuruja o plesno-gibalni psihoterapiji za pare.
Teorija, etika in raziskave. Zoltan Pap pokaže, kako so filozofske kritike kartezijanskega subjekta pripravile pot intersubjektivnemu obratu psihoanalize. Francesco Tramonti razmišlja o etiki odnosov, od terapevtskega odnosa do družinskih, družbenih in ekoloških vezi. Barbara Podlogar in Nuša Kovačević Tojnko raziskujeta, kako strokovnjaki vidijo vlogo umetne inteligence v interdisciplinarni psihosomatski obravnavi. Nika Kompara razkriva neizrečena pravila »situacijskih razmerij« med mladimi odraslimi, Lara Dular Javornik pa pregleda raziskave o sekundarnem travmatskem stresu pri sodnikih, tožilcih in odvetnikih.
Ljudje, filmi in zakoni. Številka se poslavlja od logoterapevta in antropologa izr. prof. dr. Jožeta Ramovša (1947–2026) in prinaša intervju Tineta Papiča z dr. Jožefom Magdičem (1943–2025), starosto slovenske jungovske psihoanalize, o njegovi življenjski poti. Irena Zagajšek v dveh esejih razmišlja o dokumentarnem filmu Outsider Freud ter o filmu Boter kot prikazu transgeneracijskega prenosa travme in patološkega nadjaza. Brian McSharry in Elisabeth Cruz-Polst predstavljata novi avstrijski zakon o psihoterapiji iz leta 2024, kar je zanimivo branje tudi ob nastajanju slovenske ureditve.
Številka je namenjena psihoterapevtom in drugim strokovnjakom na področju duševnega zdravja, študentom ter vsem, ki jih zanimajo človek, odnosi in razvoj psihoterapije kot samostojne stroke.
