Človeško stanje – analiza in vizija

 

 

Slovenska krovna zveza za psihoterapijo

 

vabi na spletni seminar z naslovom

 

ČLOVEŠKO STANJE – ANALIZA IN VIZIJA,

 

ki bo v četrtek, 21. aprila 2022, od 17. do 20. ure.

 

Seminar bo vodil dr. Matej Černigoj, univ. dipl. psih.

 

Izraz “človeško stanje” se uporablja za označevanje posebnosti človeškega bivanja. Ljudje se zavedamo svoje drugačnosti; svoje ločenosti od – in hkrati določene superiornosti do – naravnega sveta. Iz njega se izvzemamo, kar nam omogoča, da ga tudi uporabljamo: preoblikujemo in izkoriščamo ga v skladu s svojimi željami in potrebami. A izgleda, da nam ta superiornost ne pomaga, da bi živeli umirjeno in srečno, zdi se prav nasprotno. Kot da ves čas nekaj manjka, kot da vsak dosežek, vsako spoznanje samo porine resnično izpolnjenost, možnost katere slutimo in po njej venomer hrepenimo, nekoliko naprej, da imamo spet kaj dosegati in spoznavati. Biblijska prispodoba izgona iz raja lepo ponazori način našega obstoja ter hkrati ponudi tudi razlago zanj: Adam in Eva sta živela v rajskem vrtu – bila sta torej del naravnega sveta –, dokler nista jedla iz drevesa spoznanja dobrega in hudega ter se zavedla, da sta naga, česar ju je postalo sram. Izgubo naše nedolžnosti in sreče torej poveže z zmožnostjo spoznavanja in samorefleksijo. Ljudje se zavedamo svojega obstoja in venomer vzpostavljamo določen vrednostni odnos do samih sebe.

Samorefleksija vzpostavlja značilnosti človeškega stanja, ki jih izpostavlja eksistencialistična filozofija. Ker se zavedamo sami sebe, lahko med možnostmi odzivanja na svet izbiramo, smo torej svobodni, kar pa prinese s sabo težo odločanja in odgovornosti. Samorefleksija vzpostavlja naš notranji svet, v katerem smo neizogibno sami in ločeni od drugih. Ker se zavedamo časovne dimenzije lastnega bivanja, se zavedamo tudi njegove minljivosti; misel na smrt venomer visi nad nami in vsemi našimi odločitvami ter vzpostavlja potrebo po osmišljanju našega obstoja. Te značilnosti vzpostavljajo širši kontekst človeškega stanja, ki venomer vpliva na vsakogar od nas, čeprav pretežno bolj v ozadju zavesti. Svoje samosti, svobode in odgovornosti, neizogibnosti smrti ter vprašanja smiselnosti obstoja se ne zavedamo ves čas. Večinoma živimo na avtopilotu navad in družbenih norm, napol zavestno izogibajoči se vélikim vprašanjem, s katerimi se soočimo le takrat, ko nas življenje v to prisili.  Značilnost človeškega stanja, ki nam je doživljajsko bližje, saj je bolj ali manj prisotna vsakodnevno, pa je neprestano hotenje oziroma iskanje. Nečesa. Nečesa boljšega. Nečesa drugega od tega, kar je. Tudi če smo z nečim najprej povsem zadovoljni, ta mir navadno ne traja. Kateregakoli v začetku še tako dobrega oziroma prijetnega stanja stvari – naj bo to odnos, služba, prebivališče, način zabave – se sčasoma naveličamo. Ne daje nam več tistega; tistega nekaj, česar niti ubesediti prav ne znamo.

Predavanje bo namenjeno razmisleku o tem, kaj bi ta “nekaj” lahko bil, kakšne so posledice njegovega neprenehnega iskanja – tako z individualnega kot družbenega vidika –, zakaj ga tako kronično primanjkuje in kakšne bi lahko bile možnosti bolj izpolnjenega življenja; tukaj se odpirajo teme samoaktualizacije in sublimacije. Vzporedno bo predstavljen tudi projekt SlikaVelika, ki ga avtor namenja obravnavi teh vprašanj.

 

O IZVAJALCU:

Matej Černigoj je univerzitetni diplomirani psiholog in doktor znanosti s področja socialne psihologije. Razvija teorijo in prakso raziskovalnega pogovarjanja ter je dolgoletni predavatelj na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana.

 

 

 

 

 

 

SLOVENSKA KROVNA ZVEZA ZA PSIHOTERAPIJO
Čufarjeva cesta 5
2000 MARIBOR

www.skzp.si
info@skzp.org
tajnistvo@skzp.org