Kot prejšnja je tudi tokratna dvojna številka Kairosa posvečena Dodu oziroma skupnim dejavnikom v psihoterapiji. Dodo se predstavi kot meta integrator, ki ponuja vizijo širše integracije znanosti in prakse (model znanstvenika praktika), biološkega, psihološkega in socialnega, kvantitativne in kvalitativne metodologije, nomotetičnosti in idiografičnosti, teoretičnih razlag in kliničnega razumevanja, personalizirane medicine in psihoterapije ter medicinskega in kontekstualnega modela (glej sliko 1).
Slika 1: Poleg tega da Dodo omogoča paradigmatski preskok v novo, bolj integrirano razumevanje psihoterapevtske stroke kot samostojnega poklica, v učinkovitejše in uspešnejše oblike klinične prakse in preventive ter v celovitejše, didaktično naprednejše oblike izobraževanja, se ponuja tudi kot meta integrator.
V uvodniku Miran Možina najprej pojasni razlike med medicinskim modelom in teorijo skupnih dejavnikov oz. kontekstualnim modelom, in nato z Dodovo pomočjo prikaže, kako bi z negovanjem dialoškega pluralizma lahko razvili integrativno psihoterapijo, ki bi temeljila na znanosti o kompleksnosti. Med znanstvenimi članki sta nato še dva posvečena Dodu: Miran Možina nadaljuje z drugim delom prikaza razvoja teorije skupnih dejavnikov od prvih metaanalitičnih raziskav o učinkovitosti psihoterapije do Schiepkovega sinergetičnega nelinearnega dinamičnega modela; Špela Verbnik in Miran Možina opišeta Dodov vpliv na partnersko in družinsko psihoterapijo (PDP), razloge za relativno prezrtost teorije skupnih dejavnikov v zgodovinskem razvoju PDP, prikažeta širše in ožje konceptualizacije skupnih dejavnikov v PDP ter opišeta skupne dejavnike, ki so v primerjavi z individualno terapijo za PDP edinstveni.
Ostali znanstveni prispevki pokrivajo zelo raznoliko tematiko: Mateja Vrhunc Tomazin opiše stičišča in možnost križanja med relacijsko družinsko paradigmo in fokusingom, Neva Kumer se posveča vprašanju psihoterapevtove skrbi zase, Damijan Ganc psihoterapevtovemu samorazkrivanju, Nina Čelešnik Kozamernik učinkom nošenja očal z barvnimi filtri Irlen na samospoštovanje in druge kriterije pri odrasli slepi osebi z dojemom svetlobe in skotopičnim sindromom, Barbara Debeljak Rus pa vprašanju, kako starši dojemajo inteligentnost lastnega otroka. Mojca Studen se v strokovnem članku loti koncepta duhovne krize, ki se je izoblikoval znotraj transpersonalne psihologije in izhaja iz predpostavk in opažanj, da so lahko spontane epizode, ki so po psihiatričnih standardih označene in obravnavane kot funkcionalne oziroma endogene psihoze, včasih lahko le zahtevna stopnja v radikalni osebnostni preobrazbi ali odpiranju psihe v duhovnost.
V informativnem delu revije Slavica Ravnik poroča o strokovnem srečanju Društva za transakcijsko analizo Slovenije na temo Psihološki in socialni vidiki pandemije, Bojan Varjačić Rajko predstavi knjigo Roberta Whitakerja Epidemija neke medicine, Ana Grego Stojović pa knjigo Gregorja in Maše Žvelc Integrative Psychotherapy: A Mindfullness- and Compassion-Oriented Approach, ki je pred kratkim izšla pri prestižni založbi Routledge. Marinka in Miha Černetič opozorita na terminološke napake pri uporabi koncepta čuječnosti, Špela Piškur prikaže na sklop protislovij, ki so povezane z izražanjem ženskosti, Milena Vidmar pa se pokloni spominu Alenke Milič, ki nas je letos po hudi bolezni zapustila. Zadnji del revije prinaša povzetke vseh prispevkov osemnajstih Študijskih dni Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, ki so bili posvečeni temi Socialne dimenzije psihoterapije – vloga psihoterapevta/ke v družbenem dogajanju.
Vabljeni k branju!
Uredništvo revije Kairos
