Izšla je nova številka revije Kairos

 

Tokratno dvojno številko Kairosa smo posvetili temam staranja, smrti in gerotranscendence, o katerih v uvodniku piše odgovorni urednik revije, Miran Možina. V njem nagovori tudi aktualno dogajanje v zvezi s korona krizo, ki ima dvojni obraz: po eni strani je spodbudila pozitivne psihološke in družbene procese, po drugi strani pa je bliskovito in do skrajnosti razgalila vse naše slabosti, tako osebne kot tudi institucionalne, kulturne, državne in globalne. O njih Možina spregovori tudi v intervjuju, kjer opozarja, da se je sodobna družba znašla na pragu kolektivnega samomora.

Med znanstvenimi članki o teoriji gerotranscendence, ki poudarja pozitivne vidike staranja, saj psihosocialni razvoj v starosti lahko vodi v manjši egocentrizem, močnejša altruistična nagnjenja, integriteto ega, okrepljen odpor do površnega ločevanja med ‘prav in narobe’ ter povečano odprtost in tolerantnost, piše Otto Gerdina, nadobudni doktorski študent in asistent za sociologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. S študijo primera gospoda Metoda je nakazal, da gerotranscendenca ni povezana zgolj z večjim subjektivnim zadovoljstvom, ampak tudi z večjim zadovoljstvom z zakonskim odnosom.

O smrti na podlagi svojih osebnih in profesionalnih izkušenj piše tudi psihoanalitik Janko Bohak v svojih utrinkih ob smrti zenovskega mojstra in benediktinskega meniha Willigisa Jägra.

V znanstvenem delu revije je dva članka, o coachingu in psihološkem treningu na delovnem mestu ter o vplivu razveze staršev na sposobnost spopadanja s stresom, odpornost in duševno zdravje pri univerzitetnih študentih (skupaj z Michelle Darrehshoori), prispevala doc. dr. Daša Grajfoner s Heriot Watt Univerze v Edinburghu in Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani.

Psihologinja Maša Pupaher, študentka specialističnega študija psihoanalitične psihoterapije na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani, pa je v svoji raziskavi preverila, kakšna so stališča terapevtov o osebah z oviranostjo, ali je telesni stik, ki je potreben za spremljanje v in iz terapevtskega prostora, vir negativnih občutkov terapevta, kakšna so prepričanja o vzrokih za vstop v terapevtski proces oseb z gibalno oviranostjo ter kako doživljajo prisotnost tolmača v terapiji z osebo z gluhoto.

Timotej Glavač, absolvent magistrskega programa psihologije na Filozofski fakulteti v Mariboru, je na podlagi pregleda literature raziskal tematiko samodestruktivnih vedenj pri duševno bolnih in zdravih osebah.

Magistrice zakonskih in družinskih študijev Diana Volčjak, Martina Medved, Urška Mikolič, Sandra Likar, Sara Brumen in Tjaša Mlakar so se v svoji raziskavi posvetile temi postaršenja, ko otroci prevzemajo starševske naloge. Postaršenje je povezano tako s stilom navezanosti, ki ga je posameznik razvil znotraj svoje izvorne družine, kakor tudi z depresijo, ki se je pri posamezniku razvila v obdobju odraslosti.

Viera Šilonová, Vladimír Klein in Petra Arslan Šinková predstavijo potenciale presejalne diagnostike socialno prikrajšanih otrok predšolske dobe v Slovaški republiki. Cilj diagnostike je identifikacija in posledična stimulacija osnovnih kognitivnih funkcij otrok, ki so prikrajšani zaradi nizkega socialnega statusa.

V strokovnem delu revije pa se Urška Ajdišek, jungovska analitičarka, posveča temi samouresničitve ženske skozi njene arhetipske in družbene introjekte z vidika jungovske analitične psihologije. Opozarja, da  je izziv ženske predvsem iskati prvinski stik samo seboj, s tem, pri čemer so pomembni cikli pasivnosti, usmerjenosti vase in introverzije.

V bogatem informativnem delu revije pa bo bralec, poleg že omenjenega intervjuja z Možino in Bohakove refleksije o smrti, našel:

  • prevod pretresljivega, intimnega teksta Ivrina D. Yaloma in Roberta L. Brenta o travmatičnih posledicah holokavsta na Madžarskem;
  • prevod kratke biografije o slovitem psihoanalitiku Michaelu Balintu, učencu Sandorja Ferenczija;
  • intervjuje z Jankom Bohakom o njegovih osebnih in psihoterapevtskih izkušnjah, z dr. Nino Krajnik o razvoju lacanovske psihoanalize in z Lanom Pečjakom o razvoju psihodinamske psihoterapije v Sloveniji;
  • povzetke najodmevnejših prispevkov v reviji JAMA v letu 2019, ki jih je pripravila Malka Čeh;
  • novo kratko zgodbo psihiatra, psihoanalitika, pisatelja in erudita Matjaža Lunačka;
  • program 17. Študijskih dni Slovenske krovne zveze za psihoterapijo z naslovom Skrb zase v poklicih pomoči: etična, strokovna in osebnostna dimenzija, ki so bili zaradi korona krize iz junija prestavljeni na 6. do 8. november 2020;
  • poročilo o spletni okrogli mizi o psihoterapevtski zakonodaji v Evropi z naslovom Novi zakoni o psihoterapiji v Evropi: Kako se je zataknila Slovenija?, ki je bila 18. junija 2020 v organizaciji Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani, Teološke fakultete Univerze Ljubljana, Fakultete za uporabne družbene študije, Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije in Slovenskega združenja za psihoterapijo in svetovanje. Pod moderatorstvom mag. Mirana Možine so se je udeležili prof. Ddr. Alfred Pritz iz Avstrije, dr. Charles Cassar iz Malte, doc. dr. Katharina Reboly iz Nemčije, dr. Tamara Prevendar s Hrvaške, Zoran Milivojević iz Srbije in Tomaž Flajs, ki je predstavil, kako si prizadevamo za zakon o psihoterapiji in svetovanju v Sloveniji.

 

Naročilnica na revijo Kairos

 

Vabljeni k branju!

 

Uredništvo revije Kairos