Dr. Romana Kress,

univ. dipl. psih.,
psihoterapevtka (EUROTAS, EAP),
supervizorka in predsednica SKZP

 

Spoštovane kolegice in kolegi,

letošnja tema Študijskih dni za psihoterapijo je namenjena obravnavanju sanj, metafor in kreativnih medijev. Za razliko od lanskoletne teme nas vodi navznoter, v spoznavanje skrivnostnih globin in višin človekove psihe, ki so polne dinamičnega, bolj ali manj nezavednega dogajanja. Težnja nezavednega pa je, da postane ozaveščeno in integrirano v celoviti podobi osebnosti. To je vseživljenjski proces človekovega razvoja, zahteven in hkrati lep, ki ga Jung imenuje proces individuacije. Velik del se odvija avtonomno, neodvisno od naših hotenj in želja, občasno pa naletimo na prepreke in krizne dogodke, ob katerih je modro, da si poiščemo strokovno pomoč – in psihoterapija je odlična izbira v takih obdobjih.

Psihoterapevtsko delo s sanjami in metaforami pomeni same začetke psihoanalitične psihoterapije. Freud in kasneje Jung sta poudarjala, kako zelo pomembno je odkrivati svoje nezavedne vsebine, če se hočemo osebnostno razvijati, in »sanje so kraljevska pot do nezavednega«. Oba sta priporočala prosto asociiranje za odkrivanje njihovega pomena. Prosto asociiranje je stanje umirjene pozornosti na neko fokusno temo, v katerem pustimo, da se spontano odvijajo fantazije, ideje, spomini idr., medtem ko jih čuječe opazujemo. V stanju prostega asociiranja se naš Jaz spremeni v nepristranskega opazovalca in kot v gledališču opazuje simbolno dramo našega notranjega dogajanja.

Kasneje nastale humanistične šole psihoterapije so v komunikacijo z nezavednim vnesle raznovrstne pripomočke in razvile mnoge kreativne tehnike in metode, kot so prazni stol, igra, uporaba asociacijskih kart, likovnih materialov idr. Nekatere so postale samostojne metode psihoterapevtskega dela in uporabljajo izbrane kreativne medije kot intervencije za ozaveščanje vsebin in dinamike nezavednega. Tako kot pri sanjah je tudi pri delu s kreativnimi mediji pomembno, da terapevt ne vnaša svojih vsebin v klientovo komunikacijo z nezavednim, ampak sta razumevanje in interpretacija prepuščena klientu. Jaz ima namreč omejene kapacitete za razumevanje nezavednega, zato je res pomembno, da so vsebine in časovnica ozaveščanja prepuščene klientu. Pri delu z nezavednim je retravmatizacija zelo realna nevarnost.

Metode dela, ki vključujejo sanje, metafore in kreativne medije, se nanašajo na terapevtske intervencije, pomembne v procesu osebnostnega spreminjanja oz. notranje transformacije. Kulturni antropologi govorijo o treh fazah transformacije: slovo od starega, faza liminalnosti in integracija v novo stanje ali obdobje. V prvi fazi, v slovesu od starega, puščamo za seboj vse, kar nam ne služi več. To je čas za zavestno separacijo, ločevanje zrnja od plev, in za odločitve, ki gredo v smeri polnega življenja. Je tudi čas za žalovanje. Faza liminalnosti (limen = prag) je obdobje izredne ranljivosti, intenzivnih polarnih čustev in negotovosti. V tem vmesnem času, težavnem in včasih celo nevarnem, smo že izpustili nekatere obrambe iz preteklosti, medtem ko zrelejše osebnostne poteze šele spoznavamo. Spodbuden in razumevajoč terapevt, ki zna na podlagi simbolov zrcaliti bolj celovito podobo sebe in naslednji korak, ki bo vodil do nje, je v tem obdobju ključnega pomena. V tretji fazi smo osebnostno močnejši in pripravljeni, da se z večjo odgovornostjo vključujemo v skupnost. Na podlagi prehojene poti smo spremenili zaznavanje lastne samopodobe, s tem pa se je spremenil tudi naš pogled na življenje in odnose z drugimi ljudmi. V procesu transformacije je res pomembno, da je klientova simbolna komunikacija z nezavednim tista, ki vodi njegov proces.

Simboli niso znaki, katerih pomen je družbeno dogovorjen in enak za vse. Simboli so ljudje, živali, predmeti idr., ki jih v vsakdanjem življenju poznamo, v notranjem življenju pa jim je naša psiha pripisala simboličen pomen. Še posebej pomembna je dinamika med njimi, ki je spontana stvaritev naše psihe, namenjena ozaveščanju. Simboli so tako večplastni in večpomenski ter izjemno primerni za razreševanje polarnosti kot osnovne dinamike v nezavednem.

Današnji čas, v katerem je človek na globalni ravni tako zelo razcepljen, zahteva od nas zavesten trud v smeri preseganja polarnosti. Čeravno so polarnosti univerzalna danost (npr. življenje – smrt, red – kaos, struktura – proces) in se naša življenja nenehno gibljejo med njimi, vodi ohranjanje tega stanja v spor in razkroj. Bolj kot kdaj prej potrebujemo sanje in simbolno komunikacijo s svojim nezavednim, da se urimo v dialogu in najprej pri sebi uglasimo prepoznana nasprotja. To je namen in moč kreativne psihe, ki deluje v smeri samoreguliranja in celjenja.

 

Vabljeni, da se nam na letošnjih Študijskih dnevih SKZP pridružite pri raziskovanju simbolne komunikacije z nezavednim in uporabi široke palete kreativnih medijev ter metod.