DELAVNICE

PETEK, 3. 6. 2022

14.30 – 16.30

 

 

1. Barbara Repinc Zupančič in Simona Prosen: Supervizija ustvarjalno

DELAVNICA, PRIKAZ PRIMERA

Ključne besede: kreativna supervizija, supervizija v živo, ustvarjalnost, nezavedno, širjenje možnosti, vzpostavljanje vloge notranjega supervizorja, prepuščanje toku

 

V supervizijskem procesu so supervizanti najpogosteje vabljeni, da zavestno razmišljajo, odgovarjajo na supervizorjeva vprašanja in so del verbalne razprave o različnih hipotezah. Kreativna supervizija je drugačna, izredno dragocena (občasna) alternativa ali dodatek k njej. V njej je supervizant s strani supervizorja spodbujen, da si v varnem okolju dovoli raziskovati svoje delo preko uporabe domišljije, igre, imaginacije, dela s telesom, glasbe, zgodb, preko risanja, ustvarjanja s kreativnim materialom in uporabe različnih rekvizitov. Supervizor ni nekdo, ki ve, pač pa v prvi vrsti zaupa, da je moč v supervizantu in da se odgovori skrivajo v njunem sodelovanju.

Pri svojem delu uporabljava znanja iz integrativne supervizije. Pomembno nama je, da se proces odvija v varnem okolju, kjer lahko raziskujemo in delimo na način, da je čim manjkrat prisoten sram. Kreativni del razvijava z znanjem, ki sva ga pridobili v študiju integrativne otroške psihoterapije, Barbara še v transakcijski analizi ter Simona v psihodrami. Uporabljava že znane kreativne supervizijske metode ter razvijava svoje lastne, saj domišljija ne pozna meja.

V delavnici bova podali nekaj osnovnih informacij in pravil o izvajanju kreativne supervizije ter seznanili udeležence z različnimi tehnikami in pripomočki, ki jih lahko uporabljamo v kreativnem procesu. Demonstrirali bova kreativno supervizijo, sledila pa bo diskusija o preostalih kreativnih možnostih. V drugem delu delavnice se bodo udeleženci sami preizkusili v sooblikovanju kreativnega prostora za raziskovanje supervizijskega vprašanja ali dileme, zato so vabljeni, da s seboj »prinesejo« opis klienta ali procesa, kjer potrebujejo supervizijsko podporo.

 

Barbara Repinc Zupančič, univ. dipl. pedag. in soc. kult., certificirana transakcijska analitičarka, smer psihoterapija, certificirana integrativna supervizorka in supervizorka transakcijske analize (smer psihoterapija), članica društev Sinta in Sloventa

Barbara izvaja psihoterapijo za mladostnike in odrasle ter je gostujoča učiteljica in supervizorka psihoterapije v Sloveniji, VB, Indiji in na Hrvaškem. Nudi individualno in skupinsko supervizijo v različnih delovnih okoljih. Pridobila je diplomo iz integrativne supervizije ter mednarodni naziv supervizorke transakcijske analize. Njeno delo sloni na prepričanju, da je supervizija relacijski proces, kjer lahko reflektiramo in se učimo skupaj. Že več let pri svojem delu uporablja in razvija različne kreativne pristope (kolaž, risanje, peskovnik, igrače …).

 

doc. dr. Simona Prosen, univ. dipl. psih., certificirana psihodramska psihoterapevtka, certificirana integrativna supervizorka, članica Slovenskega društva za psihodramo in društva Sinta

Simona izvaja individualno in skupinsko psihoterapijo za odrasle, otroke in mladostnike ter supervizijo. Je učiteljica in supervizorka psihodramske psihoterapije v Sloveniji in na Hrvaškem. Pridobila je diplomo iz integrativne supervizije. Zadnje desetletje izvaja terapijo in supervizijo v zasebni praksi, predtem je deset let vodila psihoterapevtske skupine na Psihiatrični kliniki Ljubljana. Zaposlena je na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Proces supervizije razume odnosno in vanj vključuje tudi ustvarjalne pristope, največkrat povezane s psihodramskim načinom dela.

 

 

2. Sara Grahelj in Gal Grahelj: Konj tudi kot kreativni medij

DELAVNICA

Ključne besede: terapija s konji, izkustvene delavnice s konji

 

Terapija s konji poteka s pomočjo različnih aktivnosti, ki se izvajajo ob prisotnosti konj in z njimi, in je opredeljena kot interaktivni proces, v katerem sodelujejo terapevt, strokovnjak na področju obnašanja konj, konji ter klient. Je izjemno zabavna in dinamična metoda, katere učinki so znanstveno dokazani. Proces je izkustven in se odvija pred našimi očmi, tukaj in zdaj. Pogosto se zgodi, da konj med srečanjem postane marsikaj – naš strah, oseba, služba.

Delavnica bo potekala v živo, ogledate si jo lahko vsi zainteresirani. Vodila jo bova Sara in Gal ob podpori supervizorke Julije Pelc. Potrudila se bova prikazati in predstaviti nekaj vaj s konji, za kar bova potrebovala do 6 prostovoljcev.

Vaje bodo zajemale delo s posameznikom, delo s parom ter delo s skupino. Pred delavnico in po njej bo čas za diskusijo in vprašanja, prav tako pa se boste lahko vmes vključili tudi gledalci s svojim opažanjem, mnenji ter vprašanji.

 

Sara Grahelj, magistrica znanosti o živalih in edukantka geštalt izkustvene družinske terapije pri Inštitutu za družinsko terapijo. Zavod EQUINESS – preko zavedanja do rasti ob podpori konj.

Pot Sare Grahelj do živali – konj – vsekakor sovpada z njeno lastno občutljivostjo, ki jo je v ranem otroštvu peljala stran od ljudi, zdaj pa jo po dolgoletnem študiju, različnih indijanskih delavnicah in dodatnih izobraževanjih spet vodi med ljudi z željo, da preko lastnih izkušenj in znanja deli ta prostor. Že v osnovni šoli je imela vizijo, da bi združila živali in ljudi ter širši množici omogočila, kar je sama izkusila v življenju – podporo živali.

Pot jo je najprej vodila na študij znanosti o živalih, kjer je tudi magistrirala, kasneje pa je vpisala študij geštalt izkustvene družinske terapije.

Izkušnja dela v MKZ Rakitna z otroki in mladostniki ji je le potrdila, naj sledi svoji viziji. Tako je v letu 2020 začela snovati projekt EQUINESS. V zavodu želi ponuditi, kar bi sama potrebovala v otroštvu, mladostništvu ter pri spopadanju z življenjem nasploh. Želi si ustvariti varno in profesionalno okolje, kjer bodo konji sodelavci.

 

 

3. Alenka Lin Vrbančič Simonič: Plesno-gibalna psihoterapija kot ustvarjalni proces in podpora razvoju varovalnih dejavnikov duševnega zdravja

PREDAVANJE

Ključne besede: plesno-gibalna psihoterapija; ustvarjalnost; duševno zdravje; varovalni dejavniki; izguba, kriza in žalovanje

 

Učinke plesno-gibalne psihoterapije na zmanjševanje simptomatike pri različnih težavah in motnjah s področja duševnega zdravja potrjujejo različne raziskave. Še bolj pomemben je morda njen vpliv na razvoj varovalnih dejavnikov duševnega zdravja. V prispevku bom predstavila specifična izhodišča in značilnosti plesno-gibalne psihoterapije ter pomen in vlogo ustvarjalnega gibanja pri razreševanju duševne stiske, povezane z izgubo, doživljanjem krize in žalovanjem.

»Biti ali ne biti, to je zdaj vprašanje.« Vprašanje, s katerim se na tak ali drugačen način, bolj ali manj intenzivno doživeto, artikulirano ali reflektirano, z različnih zornih kotov, doživljajskih perspektiv ter v zelo raznolikih kontekstih srečujemo vsi ljudje, saj kot pravi pesnik: »Iz roda v rod duh išče pot.« V varnem prostoru plesno-gibalne psihoterapije se to intimno doživljanje in proces ne dogajata le kot monolog, pač pa se razvijata tudi kot dialog ter se udejanjata na način multisenzorne izkušnje. V ospredju je gibanje kot prvinski način komuniciranja. Gibanje kot temeljna značilnost življenja in kot tako tudi človekov temeljni modus vivendi je pot in način, kako lahko fragmentirane, pogosto nasprotujoče si, na videz konfliktne in nezdružljive vsebine, občutki, težnje, kvalitete najdejo svoj telesni izraz, svoj prostor, čas, obliko in pomen, a tudi ritem izmenjave, ravnovesje in sobivanje.

V procesu zaznavanja, pričevanja, opazovanja, doživljanja, udejanjanja in raziskovanja različnih elementov in kvalitet gibanja vznikajo gibalne metafore in simboli – nosilci pomena, ki jih posameznik vedno znova oblikuje v celovito pripoved. Gibanje postaja ustvarjalno gibanje, ples. Vse to podpira celostno integracijo posameznika, odkrivanje smisla in razvoj smiselne življenjske orientacije.

 

Alenka Lin Vrbančič Simonič, univ. dipl. pedagoginja in filozofinja, specialistka pomoči z umetnostjo – smer gibno-plesna terapija; registrirana plesno-gibalna psihoterapevtka (ZPGTS/EADMT), logoterapevtka, Logos

Alenka Lin Vrbančič Simonič je pedagoginja in filozofinja, specialistka pomoči z umetnostjo, registrirana plesno-gibalna psihoterapevtka (ZPGPS/EADMT) in logoterapevtka. Ima 25 let delovnih izkušenj pri delu z različnimi ciljnimi skupinami na področjih socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, duševnega zdravja in psihosocialne rehabilitacije. Na podlagi svoje specifične usposobljenosti v okviru svoje zaposlitve kot svetovalna delavka v vrtcu izvaja različne preventivne dejavnosti pa tudi dejavnosti pomoči in podpore, namenjene otrokom, staršem in strokovnim delavkam/-cem. V sodelovanju z drugimi strokovnjaki in strokovnimi službami kot specialistka za plesno-gibalno psihoterapevtsko delo z majhnimi otroki in njihovimi družinami deluje tudi na področju zgodnje obravnave. Pod okriljem Inštituta IZIS izvaja plesno-gibalno psihoterapijo in logoterapijo z otroki, mladostniki in odraslimi.

 

 

4. Tanja Krist: Sanje kot most do klientovega doživljanja

DELAVNICA

Ključne besede: sanje, doživljanje, most, delo s čustvi, kreativne tehnike

 

Na delavnici bomo raziskali način dela s sanjami v psihoterapevtskem procesu. Pogledali bomo, kako lahko sanje uporabljamo kot most do klientovega doživljanja. Poleg praktičnega prikaza dela s sanjami bomo pozornost dali nadaljnjemu delu s klientovim doživljanjem. Udeleženci bodo lahko preko svojih sanj dostopali do svojih doživljanj, ki jih bomo na koncu upodobili s specifično kreativno tehniko risanja (tehniko, ki jo lahko uporabljamo s klienti, kadar delamo s sanjami ali kadar želimo spodbujati klientovo povezovanje s čustvi in njihovo prepoznavanje).

 

Tanja Krist, PTSTA-P, transakcijska analiza, prof. športne vzgoje, Sloventa

Tanja Krist je certificirana psihoterapevtka TA, učiteljica in supervizorka (PTSTA-P). V svoji zasebni praksi v Naklem in Ljubljani deluje od leta 2012. Specializirana je za delo z ljudmi z depresijo, anksioznostjo in osebnostnimi motnjami. Tanja pri svojem delu uporablja relacijski pristop, sanje in kreativne tehnike pa uporablja kot način povezovanja s klientovim doživljanjem.

 

 

 

 

 

5. Mateja Hajšek Semrajc: Sanjalci v psihoanalitični psihoterapiji

DELAVNICA

Ključne besede: simboli, šifre, čustva, nezavedno, odpori, transfer, kontratransfer, psihoza

 

S sanjami so se ukvarjali že od začetkov kulture. Sanje imajo svoje mesto v Svetem pismu in v različnih tradicijah. Posebno mesto jim je odredil Sigmund Freud. Tako imajo v psihoanalitični psihoterapiji pomembno vlogo. Razkrivajo duševno gradivo in s tem nudijo bogat material za delo.

Na delavnici bom predstavila primere sanj v psihoanalitični psihoterapiji in delo s sanjami. Udeleženci delavnice bodo ob tem povabljeni k prostemu asociiranju. Ponudila bom priložnost za predstavitev svojih sanj in izkušnjo dela s sanjami.

 

Mateja Hajšek Semrajc, mag. psihoterapevtske znanosti, psihoanalitična psihoterapevtka z diplomo ECPP, supervizorka v usposabljanju, članica Evropskega združenja psihoanalitičnih pristopov – Slovenija

Mateja Hajšek Semrajc je po izobrazbi univ. dipl. ekonomistka, magistra psihoterapevtske znanosti in psihoanalitična psihoterapevtka z ECPP diplomo ter supervizorka v usposabljanju.

Psihoterapijo izvaja zadnjih 12 let. Delo s sanjami predstavlja tudi del psihoanalitičnega procesa, ki ga izvaja s pacienti.

Dela v okviru Centra za psihoterapijo Maribor (CPMB) in v zasebni praksi.