SOBOTA, 4. 6. 2022
16.00 – 17.30
1. Tanja Stanković: Psihodrama in njene kreativne tehnike
PREDAVANJE
Ključne besede: delavnica, simboli, psihodrama
Definicija psihodrame je, da je to način življenja in izražanja sebe brez strahu, da bi bili kaznovani za svoje napake. Delovanje v psihodramski skupini naj bi bilo način pogleda na samo življenje v akciji. Ponuja izkušnjo, kaj se je zgodilo in kaj se ni zgodilo v dani situaciji. Vse scene se dogajajo v sedanjem času – »tukaj in zdaj«, čeprav oseba odigrava izkušnje iz svoje preteklosti ali nekaj, kar naj bi se zgodilo v prihodnosti. Člani skupine doživijo del življenjske izkušnje skozi oči protagonista (subjekta seanse). Odigrava se osebna izkušnja resnice posameznika, ki lahko pripomore k uvidu člana skupine, ki opazuje in ki lahko prepozna sebe ali dele sebe, svoje resnice v vlogi na odru. Psihodramo je izumil J. L. Moreno na Dunaju v zgodnjih letih 20. stoletja in jo opisal kot »znanstveno raziskovanje resnice na dramski način«. Srečanje dveh: iz oči v oči, obraz zazrt v obraz, in ko si bova tako blizu, ti bom iztaknil oči in si jih namestil namesto svojih, in ti jih boš iztaknil meni in si jih namestil namesto svojih. Nato te bom gledal s tvojimi očmi in ti boš mene gledal z mojimi.
Moreno je opazil, da doslej ni bilo znanosti brez vere in religije brez znanosti. Menil je, da je vizija prihodnosti v združitvi teh dveh pojmov. »Resnični terapevtski proces ne more biti manj objektiven kot celotno človeštvo,« pravi. Vsak član skupine je lahko terapevtsko sredstvo drugim članom skupine. Izkušnja biti razumljen, čustveno in fizično pripadati skupini je lahko izkušnja, ki je v svoji življenjski zgodbi posameznik še ni izkusil, in je lahko zdravilna sama po sebi.
Tanja Stanković, dipl. soc. del., psihodramska psihoerapevtka EAP, praktičarka TA in art terapije, članica Slovenskega društva za psihodramo
Diplomirala je na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani (2005). Izobraževala se je iz transakcijske analize pri Zoranu Milivojeviću. Opravila je strokovni izpit iz socialnega varstva (2008). Svoje psihoterapevtske veščine je brusila v izobraževanju iz psihodrame v Beogradu pri dr. Lidiji Vasilijević in dr. Dušanu Potkonjaku, v Zagrebu pri dr. Vladimirju Miloševiću in v Ljubljani. Je psihodramska psihoterapevtka z Evropskim certifikatom iz psihoterapije. Veščin pristopa dela in pomoči z umetnostjo se je učila tudi pri dr. Aviju Goren-Baru in pridobila certifikat CEATh.
2. Tatjana Verbnik Dobnikar: Naj ti telo razloži tvoje sanje
DELAVNICA
Ključne besede: sanje, telo
V izkustveni delavnici bom predstavila način dela s sanjami, kot ga je razvil Eugene T. Gendlin, znan tudi kot avtor fokusinga, ki na sanje gleda kot na nevrobiološko sporočilo, ki prihaja iz telesa.
Metoda ni vezana na nobeno teorijo ali sistem prepričanj. Ima dve stopnji. Na prvi se sanjalec zave, kaj mu sanje sporočajo, na drugi pa prepoznava, kaj sanje prinašajo novega za njegov osebni razvoj in rast. Pri interpretaciji sanj se pogosto vrtimo v krogu že znanega, saj si sanje razlagamo skozi iste poglede in filtre, kakor si tudi sicer razlagamo sebe in svet.
Pri tem načinu razumevanja in dela s sanjami se s sanjalcem bolj kot k asociacijam in razlagam simboličnega pomena sanj usmerimo k raziskovanju, kako se te izražajo in razkrivajo skozi raziskovanje telesnih odzivov, občutenja in sprememb v telesu. V ta namen sanjalec pri delu s sanjami zavzema tudi različne telesne položaje, geste, držo. Z ostajanjem v določenem telesnem občutju dovoli, da se skozi telesni občutek pojavi pomen. Pogosto se zgodi, da sanjalec sanj sploh ne razume in se počuti zmedenega. Z ohranjanjem stika s telesnimi občutki pa se v telesu zgodi sprememba, ki jo zazna kot nekakšen energetski premik, in zave se, preprosto ve, kaj je pomen, sporočilo sanj, in ga lahko poveže s svojim življenjem. Pokažejo in odprejo se manj znani ali zanikani deli sebe, da bi jih ozavestil, transformiral in integriral.
Vsak element v sanjah je del sanjalca. Pozornost usmerjamo tako na doživljanje tu in zdaj, ko sanje pripoveduje, kot tudi na telesne občutke (felt sense), ko se znova poveže s podobami iz sanj.
asist. mag. Tatjana Verbnik Dobnikar, geštalt psihoterapevtka, znanstveni magisterij, supervizorka, članica Sloges
Je geštalt psihoterapevtka, terapevtka in supervizorka ter predsednica društva Sloges. Kot zunanja sodelavka predava na Pedagoški fakulteti in Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Sigmunda Freuda v Ljubljani.
Delo s sanjami je njena velika ljubezen. Na tem področju se vključuje v različne skupine v tujini za raziskovanje sanj (Dream studies). Zaključila je triletno usposabljanje pri dr. Ivanu Nastoviću (Analiza sanj po Jungu, Szondiju in Freudu). Delala je s Cornelio Gerken znotraj treninga Coreevolution in Core Soma, ki je telesno in čuječe usmerjen način psihoterapevtskega dela, kar je obogatilo njeno delo s sanjami z usmerjanjem na telesne odzive in energetske spremembe v telesu. Zanima se za šamanske in druge duhovne metode dela s sanjami.
Pred epidemijo je vodila skupino raziskovanja sanj Sanjski krog, v kateri so raziskovalno delali s sanjami z uporaba arta, različnih kreativnih medijev, psihodrame, mandalami in telesom.
3. Ajda Perme: Sanje, metafore in kreativni mediji v likovni psihoterapiji
DELAVNICA
Ključne besede: likovna terapija, ustvarjanje
Likovna psihoterapija je samostojna psihoterapevtska modaliteta, katere sestavni del so sanje, metafore in kreativni mediji. Ti v likovni psihoterapiji podpirajo refleksijo, uvid in učenje. Z njimi ustvarimo povezavo med preteklimi izkušnjami, sedanjostjo in »sanjami« prihodnosti. V likovni psihoterapiji pomagamo ljudem ohranjati, izboljšati in krepiti duševno zdravje ter dobro počutje. Likovni psihoterapevt nudi ljudem varno okolje, v katerem lahko preko likovnega ustvarjanja raziskujejo, razvijajo razumevanje, izboljšajo odnos do sebe in drugih ter izrazijo osebne izkušnje, ki jih težko ubesedijo. Ustvarjanje v likovni psihoterapiji nudi posamezniku varen način izraza, komunikacije in doživljanja čustev. Raziskave potrjujejo, da likovna psihoterapija pri ljudeh veča ustvarjalnost in odpornost na stres, izboljša sposobnost koncentracije, zmanjšuje občutek odtujenosti, veča samozavest in samozavedanje. Ustvarjalnost v likovni psihoterapiji pa predstavlja tudi pomemben zaščitni dejavnik pri soočanju z življenjskimi težavami in travmami ter pri otrocih uspešno podpira in spodbuja socialni, kognitivni in čustveni razvoj.
Ajda Perme, likovna psihoterapija, Master of Science in Art Psychotherapy (MSc AT), likovna terapevtka
Je kvalificirana likovna terapevtka z mednarodnimi klinično likovno terapevtskimi izkušnjami s skupinskim in individualnim delom na področju duševnega zdravja odraslih in mladostnikov, osnovnega in srednjega šolstva, socialnega varstva pri delu z družinami v stiski in prostovoljstva pri delu s slepimi in slabovidnimi. Ajda je magistrirala iz likovne psihoterapije na Queen Margaret University na Škotskem in diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Registrirana je pri Britanskem združenju likovnih terapevtov, je podpredsednica Slovenskega združenja likovnih terapevtov, članica Slovenskega društva za skupinsko analizo in članica Evropske zveze za likovno terapijo. Ima certifikat iz senzorno-motorične likovne terapije in je v procesu izobraževanja iz klinične supervizije v Angliji. Ajda supervizira likovne terapevte in druge psihoterapevte, ki jih zanima kreativni proces v terapiji. Verjame v učinkovitost likovne terapije pri spodbujanju kognitivnega in čustvenega razvoja, pri zniževanju stresa, pri izboljšanju odnosov in pri zmanjšanju destruktivnih vedenj pri odraslih in otrocih.
4. Aleksandra Schuller: Iz take smo snovi kot sanje: izvori in specifike umetnostnih terapij
PREDAVANJE Z IZKUSTVENIM DELOM
Ključne besede: umetnostne terapije, kreativni mediji in metafore v psihoterapiji, analitična psihologija, aktivna imaginacija, na umetniški praksi temelječe raziskovanje
Pojem umetnostne terapije je krovna oznaka za več samostojnih psihoterapevtskih modalitet: za likovno in plesno-gibalno psihoterapijo, glasbeno in dramsko terapijo ter integrativno/intermodalno umetnostno terapijo. Vse vrste umetnostnih terapij sodijo med t. i. utelešene/udejanjene psihoterapevtske pristope: druži jih 1. osredotočenost na terapevtsko in estetsko razsežnost ustvarjalnega procesa, 2. delo z umetnostnimi mediji ter 3. za to področje značilno delo z gibalnimi, vizualnimi, zvočnimi, jezikovnimi in multimodalnimi metaforami.
Izmed vseh psihoterapevtskih modalitet so prav umetnostne terapije tiste, ki so najbolj podobne sanjam, če slednje razumemo kot neposredni ustvarjalni izraz nezavednega in simbolni proces, katerega zgodbe se tkejo in razbirajo s pomočjo raziskovanja metafor kot »sanjske tvarine«.
Pri odkrivanju izvorov umetnostnih terapij se jasno izriše njihova neposredna navezava na (samo)raziskovanje začetnika analitične psihologije Carla Gustava Junga in njegovo tehniko aktivna imaginacija. O tem bo govora v uvodu prispevka, sledil bo oris značilnosti in razvoja UT, predstavljeni bodo za UT specifični aktivni faktorji psihoterapevtskega procesa in tudi za UT značilni supervizijski pristopi. Predavanje bo sklenil izkustveni del, v katerem bodo udeleženci povabljeni v proces ustvarjalne refleksije v različnih izraznih/umetnostnih medijih.
Aleksandra Schuller, dr. literarnih ved, mag. pomoči z umetnostjo, registrirana plesno-gibalna psihoterapevtka (ZPGPS/EADMT), IAAP Router pri Mednarodni zvezi za analitično psihologijo (SZAP/IAAP)
Aleksandra Schuller je specializirana za integrativno umetnostno terapijo, plesno-gibalno terapevtski pristop Avtentično gibanje in za supervizijski pristop Ustvarjalna supervizija. V zasebni praksi se osredotoča na individualno in skupinsko umetnostnoterapevtsko delo z odraslimi, jungovsko analizo in supervizijo; v pedagoškem delu na Oddelku za antropologijo in kulturne študije UP FHŠ ter na drugih visokošolskih ustanovah v Sloveniji in tujini pa na povezave med uprizoritvenimi študiji, umetnostnimi terapijami, analitično psihologijo in na umetniški praksi temelječim raziskovanjem.
5. Tanja Šraj Lebar in Barbara Repic Zupančič: OH-karte – dežela kreativnosti in spontanosti
DELAVNICA
Ključne besede: kreativnost, soustvarjalnost, komunikacija, nezavedni procesi, delo in zabava
OH-karte se uporabljajo v otroški in mladostniški in v terapiji odraslih klientov, družin, parov. Pogosto zaidejo tudi v svetovanje, kovčing, izobraževanje ter supervizijo. Namenjene so razvijanju kreativnosti, komunikacije in drugih socialnih veščin. Psihoterapevti preko njih lažje dostopajo do nezavednih vsebin, ki jih prinašajo njihovi klienti. Poleg tega so lahko dobra priložnost, da se vadijo dela v tišini, opazovanja in sprejemanja ter da izstopajo iz svojih predvidevanj in pustijo prostor za raziskovanje fenomenološkega sveta klienta.
OH-karte:
- na kreativen način spodbujajo osebno rast,
- nas povezujejo z nami samimi ter drugimi,
- z njimi se lahko dotaknemo našega zavednega, nezavednega ter arhetipov,
- so križišče med igro in knjigo,
- namenjene so mladim in starim v različnih skupinah – družinam, razredom, posameznikom s težavami, poslovnim timom,
- so soustvarjalne karte, namenjene izboljšanju komunikacije, spodbujanju izražanja in domišljije z različnimi interpretacijami,
- razširjajo našo sposobnost poslušanja in odziva,
- v igrah z OH-kartami izmenjujemo občutke, fantazije in ideje v okviru, ki ščiti zasebnost in ranljivost.
V delavnici se bodo udeleženci preko vaj seznanili z nekaterimi osnovnimi kompleti kart (OH, Resilio, Cope, Persona, TanDoo). Povabljeni bodo, da se preko njih povežejo bodisi s svojimi osebnimi vsebinami ali vsebinami, ki so povezane z njihovim profesionalnim življenjem.
asist. dr. Tanja Šraj Lebar, univ. dipl. psih., integrativna psihoterapevtka, specializirana za delo z otroki in mladostniki, specializantka supervizije, članica Društva Sinta in združenja EIATSCYP
Tanja Šraj Lebar je doktorica psihologije, ki se je dodatno izobrazila še na področju integrativne (relacijske) psihoterapije in psihoterapije otrok in mladostnikov ter se udeležila izobraževanja s področja supervizije. Je asistentka na Oddelku za psihologijo v Ljubljani, katedri za klinično psihologijo in psihoterapijo. Od ustanovitve Društva Metulj – centra za pomoč otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski je predsednica, vrsto let vodi psihoterapije za otroke, mladostnike in odrasle, v zadnjih letih pa nudi tudi supervizije strokovnjakom, ki delajo na področju svetovanja in psihoterapije. Društvo ima svoje širše poslanstvo, ki zajema izobraževanje strokovnjakov in razvoj pripomočkov za delo, tako so prevzeli zastopništvo za OH-karte, ki jih predstavljajo na študijskih dneh. Tanja je aktivna članica Društva Sinta in Zveze EIATSCYP – Evropskega interdisciplinarnega združenja za terapevtske dejavnosti za otroke in mladostnike. V EIATSCYP je tudi koordinatorica s področja etike.
Barbara Repinc Zupančič, univ. dipl. pedag. in soc. kult., certificirana transakcijska analitičarka, smer psihoterapija, certificirana integrativna supervizorka in supervizorka transakcijske analize (smer psihoterapija), članica društev Sinta in Sloventa
Barbara izvaja psihoterapijo za mladostnike in odrasle ter je gostujoča učiteljica in supervizorka psihoterapije v Sloveniji, VB, Indiji in na Hrvaškem. Nudi individualno in skupinsko supervizijo v različnih delovnih okoljih. Pridobila je diplomo iz integrativne supervizije ter mednarodni naziv supervizorke transakcijske analize. Njeno delo sloni na prepričanju, da je supervizija relacijski proces, kjer lahko reflektiramo in se učimo skupaj. Že več let pri svojem delu uporablja in razvija različne kreativne pristope (kolaž, risanje, peskovnik, igrače …).