PETEK, 3. 6. 2022
17.00 – 18.30
1. Ana Matijević: Korelacija procesov ponotranjanja in formiranja identitete
PRIKAZ PRIMERA
Ključne besede: pomen simptomov, psihosomatika, anksioznost, formiranje identitete, psihoanaliza
V prispevku bom predstavila proces večletnega psihoanalitičnega terapevtskega dela s klientko, ki je v obravnavo prišla zaradi socialne anksioznosti in številnih psihosomatskih motenj (težav na področju gastrointestinalnega trakta in številnih alergij na hrano). Pogoji za psihosomatske bolezni nastajajo v prvih mesecih življenja, ko je otrokova struktura še šibka in stiske razbremenjuje skozi telo. Motnje prebave simbolizirajo težave s ponotranjanjem in neuglašeno zadovoljevanje otrokovih potreb. V fazi simbioze je otrok zlit z objektom in neselektivno ponotranja tako hrano kakor tudi odnos z objektom, kar je začetek ustvarjanja identitete. Šele z diferenciacijo otrok opušča primarno emocionalno identifikacijo in jo nadomešča s sekundarno selektivno identifikacijo. Pomanjkljiva diferenciacija med objekti in seboj omeji posameznika v avtonomnem funkcioniranju in v čutenju sebe. Klientka se, ob zadržani agresivnosti in posledično pomanjkljivi diferenciaciji, ni mogla uveljaviti in je postala pretirano prilagodljiva. V stiku z zunanjim svetom je izgubila svoj notranji svet. Kakor so se pri njej kazale težave s ponotranjanjem in prebavo hrane, tako je bilo moteno tudi formiranje identitete. Prikazan bo proces psihoanalitičnega dela s poudarkom na simbolnem pomenu simptomov in na pomenljivih sanjah, ki so klientko vodile do stika s seboj.
Ana Matijević, psihoanalitična psihoterapija, psihoanalitična psihoterapevtka, EZPPS
Ana Matijević, psihoanalitična psihoterapevtka z diplomo European Confederation of Psychoanalytic Psychotherapies (ECPP), supervizorka v izobraževanju, je članica Evropskega združenja psihoanalitičnih pristopov – Slovenija (EZPPS), članica Častnega razsodišča v Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo (SKZP) in članica Slovenskega društva za skupinsko analizo (SDSA). Zaradi poglobljenega zanimanja za vplive najzgodnejšega razvoja na oblikovanje osebnosti je vključena v izobraževanje za spremljanje zgodnjega razvoja otrok v njihovem primarnem okolju. Njeno delo sloni pretežno na razbiranju simbolnih pomenov, s katerimi se izraža nezavedno. Dela v zasebni psihoterapevtski praksi, predvsem z anksioznimi motnjami.
2. Mateja Škorc: Različni deli mene
DELAVNICA
Ključne besede: delo z deli, Internal family systems, somatic experiencing
Na delavnici bomo odkrivali in spoznavali različne dele nas. Še posebej se bomo osredotočili na dele, ki nas ovirajo in nam ne pustijo, da bi se premaknili v smeri naših vrednot. Morda se bomo srečali z deli, ki si nasprotujejo in v nas povzročajo stanja stresa in zamrznitve. Z uporabo tehnik telesnega doživljanja (Peter Levin – Somatic experiencing) in notranjih družinskih sistemov (Richard Schwartz – IFS internal family systems) bomo poiskali načine, da bomo z deli vzpostavili stik, jih podprli in se morda z njimi celo nekoliko spoprijateljili. V pomoč pri raziskovanju nam bodo tudi voščenke in papir, kreativne karte in še kaj.
Mateja Škorc, univ. dipl. psih., PTSTA-P certificirana terapevtka transakcijske analize, učiteljica in supervizorka, Sinta, Sloventa
Mateja Škorc je univerzitetna diplomirana psihologinja, certificirana transakcijsko analitična psihoterapevtka (CTA) in učiteljica ter supervizorka transakcijske analize, smer psihoterapija s statusom PTSTA v okviru Evropske zveze za transakcijsko analizo (EATA). V okviru Inštituta za integrativno psihoterapijo in svetovanje, Ljubljana se je izobraževala za učiteljico čuječnosti. V zasebni praksi izvaja psihoterapijo posameznikov, parov in skupinsko psihoterapijo. V zadnjih letih se največ izobražuje iz psihoterapije travme, biologije travme in skupinske psihoterapije. Je zunanja sodelavka Inštituta IPSA, kjer kot učiteljica in supervizorka sodeluje pri izvajanju študija transakcijske analize in integrativne psihoterapije ter vodi na čuječnosti temelječe programe. Mateja je tudi učiteljica joge z več kot dvajsetletnimi izkušnjami.
3. Julija Pelc: Lovilci sanj, gradniki (spo)znanj. Ob tebi k sebi.
DELAVNICA
Ključne besede: pripovedovanje, raziskovanje, pričevanje, upodobitev, ekspresivna umetnost, nezavedno, geštalt
Sanje so projekcija notranjega sveta in odsev zunanjega. Vsak košček sanj lahko predstavlja vidik sanjalca, ki je hkrati pisec, igralec, ustvarjalec pesnitve, kjer dele kreativno tvori v umetniško celoto. Izražajo se preko simbolov, ki v sebi integrirajo sporočila sedanjosti, preteklosti in prihodnosti, tudi onkraj zavednega. Nekateri od njih so odraz realnih življenjskih okoliščin in odnosov, drugi notranjih vzgibov, želja, potreb, fantazij, neodgovorjenih dilem, vprašanj, skrbi in morebitnih konfliktov. Kar v življenju ne (z)moremo nasloviti jasno in direktno s pomočjo besed, se v snu zrcali skozi simbolni jezik čustev, pojmov, podob, metafor, pokrajin in svetov kolektivno nezavednega. Simboli so po Jungu »nekaj nejasnega, neznanega in skritega«. Njihov pomen je lahko kompleksen, večplasten, odvisen je od sanjalca in konteksta. Odgovor, zakaj sanjalec izbere simbole prav v tem trenutku, najdemo šele skozi raziskovanje, kjer so drugi lahko pomemben vir informacij. Raziskovanje sanj bogati spoznanja o nas samih, o skupnosti in odnosih. Vsak element sanj ima v geštaltu enakovreden potencial učenja. Sanje drugega so lahko tudi zgodba o meni, o nas, zato pričevati sanjam drugega predstavlja zakladnico učenja in rasti.
Pogovor o sanjah je med ljudmi močno potihnil. Na delavnici jim bomo dali prostor, da se izrazijo. Potopili se bomo v sanjalčevo pripoved in izrazno umetnostno upodobitev. A. G. Bar pravi, da je prav umetnost »direktna pot v nezavedno«. Prepustili se bomo odkrivanju neznanega in dopustili, da prav tebi sanje spregovorijo o tebi. Samorazkrivanje tako postane ključ samoodkrivanja, védenja in zavedanja. Smo del celote, kjer je vsak od nas lahko pomemben sel Selfa.
Julija Pelc, geštalt psihoterapevtka, EAGT, EAP, gestalt izkustvena družinska terapevtka, psihoterapevtka Core Evolution, certificirana psihologinja EuroPsy, izvajalka supervizij, Sloges
Psihologinja Julija Pelc je zaključila specializacijo iz klinično psihološkega svetovanja in geštalt izkustvene družinske terapije ter pridobila naziv geštalt psihoterapevtka, EAGT, EAP, zaključila pa je tudi šolanje iz psihoterapije Core Evolution. Znanje poglablja v superviziji, ekspresivno umetnostni terapiji in globinski obravnavi travm. Je dolgoletna izvajalka supervizij strokovnim delavcem na različnih delovnih področjih in bodočim psihoterapevtom. Ima delovne izkušnje v izobraževanju in zdravstvu, socialnem varstvu, prometu itd. Pri delu se srečuje s posamezniki in družinami, ki se soočajo z zahtevnimi, tudi travmatskimi izkušnjami. Vodi strokovni svet pri Društvu psihologov Slovenije, aktivna je v Psihosocialni svetovalnici za študentke in študente ter zaposlene na Univerzi v Ljubljani. Sodeluje pri usposabljanju bodočih psihoterapevtov na Fakulteti Sigmunda Freuda v Ljubljani in na Inštitutu za družinsko terapijo ter širše. Deluje kot prostovoljka (RK Ljubljana, Samarijan, DPS), je inštruktorica prve psihosocialne pomoči v primeru različnih kriznih dogodkov. Svoje delo dejavno predstavlja na mednarodnih konferencah in posvetih, vodi seminarje in objavlja prispevke.
4. Roman Koštal: Dnevno časopisje – nova metafora za obup ali medij za kreativno spoprijemanje z aktualno življenjsko situacijo posameznika/-ce?
DELAVNICA
Ključne besede: dihanje, vizualizacija, aktualna življenjska situacija posameznika/-ce, (kreativni) medij, spoprijemalne strategije, kokreativni proces posameznika/-ce in skupine
Z osredotočenjem na dihanje bomo prišli v stik s sabo ter aktualnimi življenjskimi situacijami (vsak s svojo).
V kreativnem procesu bomo naše aktualne življenjske situacije izrazili in prikazali s pomočjo medija. Osredotočili se bomo na fenomenološki vidik kreacij ter se z dobronamerno radovednostjo podali na pot spoznavanja ozadij nastalih kreacij (misli, predstave, občutki, čustva, spoprijemalno vedenje) – sprva z delom v parih ali manjših skupinah, prostor pa bomo namenili tudi prikazu individualnega dela pred skupino (terapevtska vinjeta).
mag. Roman Koštal, univ. dipl. soc. ped., psihoterapevt, SDP, EDP, Integrativna psihoterapija (H. Petzold), Slovensko društvo za integrativno psihoterapijo
Mag. Roman Koštal je dodiplomski in magistrski študij končal na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, smer socialna pedagogika. Profesionalne izkušnje je razvijal skozi delovanje v šolski svetovalni službi, kot asistent in mladi raziskovalec na oddelku za socialno pedagogiko, skozi šestnajstletno delo z ljudmi, ki so imeli težave z različnimi oblikami zasvojenosti in njihovimi svojci, ter splošno psihoterapevtsko prakso s posamezniki in skupinami.
Opravil je specialistični študij integrativne psihoterapije (EAG-FPI), je nosilec slovenske in evropske diplome iz psihoterapije in zdaj deluje v okviru zasebne psihoterapevtske prakse. Ob tem izvaja predavanja in delavnice s področja duševnega zdravja, zasvojenosti ter holistično-integrativne psihoterapije.
5. Ksenija Centa: Zajadrajmo skupaj
DELAVNICA
Ključne besede: realitetna terapija, Teorija izbire, William Glasser, Karpmanov trikotnik, prepričanja Teorije izbire, prepričanja psihologije zunanjega nadzora, metafore kot bližnjica k uvidu in notranji moči
V delavnici bodo udeleženci spoznavali in prepoznavali prepričanja v ozadju pozicij žrtve, preganjalca in reševalca Karpmanovega trikotnika ter se seznanili z alternativnimi prepričanji Teorije izbire oziroma prepričanji notranjega nadzora, s pomočjo katerih lahko posameznik iz teh pozicij izstopi in prevzame nadzor v svoji vlogi akterja. Na osnovi prvoosebne izkušnje bodo udeleženci lahko preverjali vrednost in pomen metafor pri vzpostavljanju ravnovesja v različnih življenjskih okoliščinah. Udeleženci so vabljeni tudi k izmenjavi metafor, ki jih uporabljajo pri svojem delu.
Ksenija Centa, univ. dipl. psihologinja, realitetna terapija, psihoterapevtka realitetne terapije, nosilka Evropske diplome iz psihoterapije, Društvo za realitetno terapijo Slovenije, Društvo psihologov Slovenije
Ksenija Centa je psihologinja in psihoterapevtka s 30-letnimi delovnimi izkušnjami na različnih področjih. Od 2003 do 2020 je bila zaposlena v Zdravstvenem domu Celje kot psihologinja na Dispanzerju za mentalno zdravje otrok in mladostnikov, nekaj let vzporedno v Centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog; nekaj let je sodelovala z NIJZ kot prostovoljka spletna svetovalka mladim na www.tosemjaz.net, nato je nudila psihološko pomoč odraslim v psihološki svetovalnici Tu smo zate. Je soustanoviteljica Evropskega inštituta za realitetno terapijo, članica učiteljskega zbora, supervizorka in terapevtka za učno osebno izkušnjo. Od 2009 do 2020 je imela popoldansko zasebno psihoterapevtsko prakso, od 2021 pa v celoti deluje v zasebni praksi na področju psihodiagnostike in psihoterapije z različnimi klienti, individualno, s pari in družinami. Izvaja tudi supervizijska srečanja za učitelje šol, ki iščejo podporo v svoji poklicni vlogi v teh zahtevnih časih.
6. Maja Bajt: Narava kot vir, narava kot metafora
DELAVNICA
Ključne besede: Narava, naravni elementi, čuječnost, vir
V delavnici se bom osredotočila na vrednost narave v procesu psihoterapije. V tem času se srečujemo s številnimi omejitvami notranjih prostorov in drugimi spremembami pri našem delu, poleg tega pa je v življenju nasploh smiselno obračanje k naravi. Narava in naravni elementi predstavljajo pomemben vir podpore v psihoterapiji: narava predstavlja pomembno podporno okolje (številni zdravilni učinki), nam pomaga, da pridemo v stik s telesom in notranjimi vsebinami, nam pomaga pri izražanju notranjih vsebin preko metafor, ki so na voljo v naravi, in predstavlja pomemben vir pri spoprijemanju s stresorji vsakdanjega življenja, regulaciji čustev itn. (Mauwese idr., 2021). Delavnica bo (če bo le mogoče) izvedena v naravnem okolju, kjer se bo odvijal kongres. Z udeleženci bomo skupaj raziskovali vrednost narave v psihoterapevtskem procesu preko čuječnosti (s poudarkom na naravnih elementih) in s kreativnimi tehnikami, predstavljenih pa bo tudi nekaj teoretičnih osnov dela v naravi in z njo ter naravnimi elementi.
mag. Maja Bajt, integrativna psihoterapija, univ. dipl. psih., mag. znanosti, specializantka integrativne psihoterapije, Sinta
Mag. Maja Bajt je univerzitetna diplomirana psihologinja, specializantka integrativne psihoterapije (IPSA) in učiteljica čuječnosti. Od leta 2018 deluje v zasebni psihoterapevtski praksi, kjer izvaja psihoterapijo in svetovanje z odraslimi, že od leta 2016 pa vodi delavnice in tečaje čuječnosti za splošno populacijo. Naravo in naravne elemente prepoznava kot enega izmed najpomembnejših virov podpore pa tudi pomemben način podpore za svoje kliente in udeležence tečajev čuječnosti.