PETEK, 4. 6. 2021
16.00 – 17.30
1. Aleksandra Strne: Posameznik in družba – psihoanalitični pogled
PREDAVANJE
Kot psihoanalitična terapevtka se ukvarjam s posamezniki in raziskujem vzroke osebnostnih motenj, tesnob, travm in primanjkljajev v njihovi zgodovini in njihovem nezavednem delu. Seveda se ves čas zavedam, da je vsak posameznik odraščal znotraj družbe in da so tudi vzgoja in prevladujoče ideologije tistega časa, v katerem je odraščal, poleg genetike prispevale k temu, kakšna osebnost je postal. V predavanju bom predstavila razvoj osebnosti človeka, ki se dogaja neločljivo povezano z družbo, v katero je rojen. Človek z rojstvom vstopi v proces počlovečenja. Človek se ne rodi vnaprej, kot je to značilno za žival, ki je preko nagonov že določena, ampak človek preko procesa socializacije in izgradnje osebe to šele postane. Človek postane človek, tako da vstopi v svet simbola, svet besede. Da bi človek dejansko uresničil vse svoje možnosti in zmožnosti, mora doseči določeno stojno budnosti, samozavedanja. Osvetliti mora svoje nezavedne vzorce, ki jih je dobil v procesu socializacije, ker jih je kot otrok sprejemal z vso otroško samoumevnostjo. To mu šele omogoča odločanje in s tem krepitev jaza, preseganje vzorcev, ki ne delujejo, ter aktivno kreiranje novih. Psihoterapevti smo v današnji družbi dobili poseben vpogled v to dinamiko, zato imamo tudi posebno vlogo in odgovornost, da pozitivno vplivamo na nadaljnji razvoj posameznika in posledično tudi na družbo. Pomembno je, da bolj in bolj prepoznavamo nastajanje osebnosti in vplive, ki zavirajo njen razvoj v najboljšem možnem obsegu.
Aleksandra Strne je univerzitetna diplomirana teologinja in psihoanalitična terapevtka, ki že 10 let s samostojno terapevtsko prakso deluje v Centru za osebnostni razvoj in psihoterapijo – CORP v Ljubljani. Je članica Evropske zveze psihoanalitičnih pristopov – Slovenija. Poleg terapevtskega dela jo zanima delovanje oziroma vzroki nedelovanja družbe. Ukvarja se z vprašanji zakaj so ljudje pogosto zatirani, neenakopravni, nerealizirani znotraj družbenega sistema in zakaj se temu ne uprejo ali tega celo ne opazijo. Meni, da se posamezniki premalo zavedajo vpliva družbe in kulture na posameznikov razvoj osebnosti in na vsakodnevno odločanje o pomembnih in manj pomembnih zadevah, ki vplivajo na njihovo življenje. Preprosto se ne odločajo in tako nezavedno prepuščajo svojo moč in s tem usodo v tuje roke. Zaradi tega nezanimanja in predvsem nezavedanja se njihov jaz ne krepi, ampak postaja vse šibkejši. Pri takem posamezniku se krepi področje nezavednega, saj gre skozi življenje z zaprtimi očmi. Pogosto imajo posamezniki poleg psihičnih težav tudi občutek, da so kot list v vetru, ki ga usmerjajo zunanje sile, na katere nimajo vpliva. Pri delu s klienti je prišla do spoznanja, da se to spremeni, če človek ne podlega avtomatizmu dneva in če se suvereno in odgovorno odloča o vsakodnevnih možnostih, ki mu jih prinaša življenje. Samo tako okrepljen in ozaveščen posameznik lahko prispeva tudi k razvoju družbe.
2. Tanja Krist: Delo s kulturnimi razlikami v psihoterapiji
DELAVNICA
Pri psihoterapevtskem delu se vedno pogosteje srečujemo s klienti, ki so odraščali in/ali živeli v kulturah, ki so drugačne od naše. V kontaktu se te razlike kažejo na različne načine. Našo psihoterapevtsko izkušnjo lahko bogatijo, včasih pa lahko predstavljajo izziv in celo ovirajo psihoterapevtski proces. Na delavnici bomo posvetili pozornost specifikam dela s kulturnimi razlikami v družbenem vedenju, normah in jeziku, s katerimi se srečujemo pri psihoterapevtskem delu s klienti iz drugih kultur. Izpostavili bomo pomembne dele psihoterapevtskega procesa, pri katerih je pomembno, da se zavedamo kulturnih razlik med psihoterapevtom in klientom. Iskali bomo načine dela s temi razlikami. Dotaknili se bomo tudi pomena zavedanja predsodkov in fantazij v teh odnosih. Raziskovali bomo izkušnje pri delu s klienti, s katerimi prepoznavamo kulturne razlike.
Tanja Krist je profesorica športne vzgoje, psihoterapevtka transakcijske analize in supervizorka (PTSTA-P), članica Društva za transakcijsko analizo Sloventa. Dela v zasebni praksi v Ljubljani in Naklem. Pri svojem delu velik del pozornosti namenja somatski izkušnji in notranjemu doživljanju človeka v medosebnih odnosih. Zadnje čase svoj strokovni interes usmerja k področju kulturnega skripta in etike.
3. Barbara Krnc: Model javnega varstva duševnega zdravja, kot ga je razvil utemeljitelj Teorije izbire dr. William Glasser, in njegovo izvajanje v Sloveniji
DELAVNICA
Duševno zdravje predstavlja velik javni zdravstveni problem. Trditev velja že za čas pred pandemijo. Če bi v zdravstveni ustanovi izrazili željo izboljšati svoje duševno zdravje, ne da bi imeli eno od diagnoz, naštetih v DSM, vam ne bi imeli ravno česa ponuditi. Medicinski model ne nudi zadostnih rešitev na vprašanja duševnega zdravja niti v primerih postavljenih diagnoz. Ob aktualnih razmerah pa smo kot družba pred stopnjujočo kompleksnostjo izzivov s področja duševnega zdravja. Nova soočenja prinaša tudi prihajajoča realnost postkoronskega časa in psihoterapevti imamo pomembno vlogo pri sooblikovanju politike izboljševanja kakovosti duševnega zdravja.
Ameriški psihiater dr. William Glasser je model javnega varstva duševnega zdravja predstavil tudi v svoji knjigi »Opozorilo: psihiatrija je lahko nevarna za vaše duševno zdravje«. V zasledovanju krepitve duševnega zdravja je skozi svojo dolgoletno prakso osnoval izkustvene, na teorijo izbire usmerjene skupine oziroma TI skupine z rednimi srečanji dvakrat mesečno.
Evropski inštitut za realitetno terapijo zadnjih deset let v Sloveniji organizira in izvaja skupine, v katere se vključujejo zainteresirani posamezniki, ki želijo vzdrževati duševno kondicijo s pomočjo razumevanja človekovega delovanja, kot ga razlaga Teorija izbire. Pri tem je naše (ne)zadovoljstvo v življenju in duševno zdravje neposredno povezano s prepričanji, iz katerih izhajamo.
Svetovanje, psihoterapija in edukacija so pomembni gradniki modela javnega varstva duševnega zdravja in lahko s premišljeno družbeno umestitvijo predstavljajo pomemben prispevek v zasledovanju kakovosti življenja in duševnega zdravja posameznika in družbe.
Barbara Krnc je univerzitetna diplomirana pedagoginja in sociologinja kulture, psihoterapevtka realitetne terapije, članica Društva za realitetno terapijo in Evropskega inštituta za realitetno terapijo. Profesionalno se je kalila v šolstvu in v Zavodu za prestajanje kazni zapora. V izobraževanju za pridobitev naziva psihoterapevtka realitetne terapije v okviru Evropskega inštituta za realitetno terapijo deluje v vlogi učitelja trenerja, supervizorja klinične prakse in terapevta za osebno izkušnjo. Na Evropskem inštitutu za realitetno terapijo je koordinatorka večletnega programa Tečaj teorije izbire za vsakogar, ki je namenjen vsem zainteresiranim posameznikom in skupinam, ki želijo vzdrževati duševno kondicijo s pomočjo Teorije izbire. V Kopru ima dvajsetletno zasebno psihoterapevtsko prakso in največ izkušenj z vedenjskimi in vzgojnimi težavami, problematiko s področja odvisnosti, izgorelosti, partnerskih odnosov, psihosomatskih bolezni in drugih bolezni v duševnem zdravju.
4. Robert Masten: Psihoterapevtke in psihoterapevti kot dejavnik zdravljenja družbe
PREDAVANJE
Slovenska družba je zaznamovana z izrazito obremenilnimi družbenimi okoliščinami. Kot taka deluje kot disfunkcionalno okolje, ki ne prispeva k duševnemu blagostanju ljudi. Toda če smo to družbo sami poslabšali, potem jo lahko tudi sami izboljšamo. Poskušali bomo odgovoriti na vprašanja, kot so: kako in koliko k zdravljenju družbe lahko doprinesemo psihoterapevti; v kolikšni meri so dejavniki zdravljenja družbe primerljivi z dejavniki zdravljenja posameznih oseb; v kolikšni meri naj bi bili ali pa celo moramo biti družbeno angažirani; kako naj ravnamo v primeru družbene angažiranosti: s pozicije tretje osebe kot »pridigarji« ali z zgledom konstruktivnega delovanja v težavnih situacijah, npr. kako vzdrževati odnos s tistimi, do katerih imamo najbolj negativna stališča. Izhajam iz izhodišča, da narativi, ki so prisotni v javnem prostoru, lahko spreminjajo disfunkcionalne kolektivne reprezentacije; da so za premik na boljše potrebne ključne osebe, ki učijo z zgledom (zakaj to ne bi bili psihoterapevti/terapevtke?); da je treba dobre prakse javnega delovanja vaditi in da je javno prikazana solidarnost univerzalno zdravilna. Za vse to je potrebna določena stopnja osebne suverenosti, ki jo potrebujemo tudi pri delu s posamezniki in posameznicami.
Ker smo psihoterapevti sami, kot vsi drugi ljudje, zaznamovani z razlikami v pogledih, stališčih in delovanjih, je oder študijskih dni SKZP najboljša priložnost za preizkus lastne vloge v družbenem kontekstu.
Izr. prof. dr. Robert Masten je specialist psihološkega svetovanja, integrativni psihoterapevt (EAG FPI), Slovensko društvo za integrativno psihoterapijo. Je izredni profesor na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Predava predmete s področja psihoterapije in klinične psihologije.