SOBOTA, 5. 6. 2021
16.00 – 17.30
1. Martin Lisec in Alenka Vujkovac: Stopinje v svobodo. Predstavitev projekta psihoterapevtske in psihosocialne pomoči za obsojene osebe v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig
DELAVNICA
Preventivni pilotni projekt za krepitev duševnega zdravja Stopinje v svobodo, ki ga izvaja Inštitut Stopinje, je namenjen pripornicam in obsojenkam, ki prestajajo kazen zapora v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig, njihovim otrokom, partnerjem in družinskim članom. V projekt so vključeni tudi strokovni delavci in pravosodni policisti iz ZPKZ Ig. S projektom, ki je zasnovan kot celovit projekt varovanja in krepitve duševnega zdravja, nudimo program psihosocialne pomoči posebej ranljivim skupinam ter povečujemo dostopnost do preventivnih programov in programov pomoči, zlasti na področju duševnega zdravja, ter posledično zmanjšujemo neenakosti v zdravju. Pilotni projekt krepi pri deležnikih, ki jih naslavljamo, duševno zdravje ter jim pomaga pri premagovanju stisk in depresivnosti, zmanjšuje anksioznost, preventivno deluje zoper samomorilnost. Psihoterapevtsko svetovanje jih spodbuja k osebni rasti, jih opolnomoči za sprejemanje odločitev in jim pomaga na novo zastaviti življenjske cilje, kar krepi pozitivno samopodobo deležnikov in jim pomaga pri reintegraciji po prestani zaporni kazni. Projekt zapolnjuje vrzel na področju duševnega zdravja, s katero se soočajo vsi, ki so na kakršenkoli način vpeti v zaporniški sistem.
V okviru pilotnega preventivnega projekta za krepitev duševnega zdravja Stopinje v svobodo potekajo različne dejavnosti: individualna psihoterapevtska obravnava in psihoterapevtsko svetovanje za pripornice in obsojenke, pogovorna skupina Premisleki za obsojenke, pogovorna skupina Peron za pripornice, program Mavrični dan za obsojenke in njihove otroke, preventivne dejavnosti za krepitev duševnega zdravja Pozdrav poletju in Pozdrav jeseni ter izobraževanja za zaposlene v zaporskem sistemu.
Na delavnici bova predstavila družbene učinke projekta.
Mag. Martin Lisec je magister teologije, logoterapevt, član Društva Logos, predavatelj, mediator, kovč. Je ustanovitelj in direktor Inštituta Stopinje ter strokovni vodja izobraževalnih programov Inštituta Stopinje. V preteklosti je ustanovil in kot direktor vodil projekt Skala, ki še danes velja za pionirski projekt uličnega dela v Sloveniji. Bil je tudi soustanovitelj in direktor Inštituta Concordia, ki je med prvimi v Sloveniji ponudil kakovostna izobraževanja za družinske, šolske in gospodarske mediatorje. V Zavodu za prestajanje kazni zapora na Igu je od leta 2013 deloval kot prostovoljec, od leta 2019 pa vodi projekt Stopinje v svobodo. Leta 2019 mu je takratna ministrica za pravosodje Andreja Katič podelila pohvalo za njegovo delovanje v zaporskem sistemu. Poleg omenjenega projekta v ZPKZ Ig izvaja še druge projekte v drugih slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora, sodeluje pa tudi z Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij pri strokovnem usposabljanju zaposlenih v zaporskem sistemu.
Mag. Alenka Vujkovac je univerzitetna diplomirana ekonomistka, logoterapevtka, članica Društva Logos. Po končanem študiju ekonomije je dolga leta delala v neizprosnih pogojih korporativnega okolja na različnih delovnih mestih. Od leta 2005 dalje se je na različne načine veliko ukvarjala z ljudmi – kot vodja, motivatorka, članica in vodja projektnih skupin itd. Spoznala je veliko stisk, ki jih ljudje doživljajo tako zaradi vse težjih pogojev dela kot zaradi osebnih problemov. Po končanem šolanju iz psihoterapije leta 2013 je odprla svojo psihoterapevtsko prakso, v kateri deluje še danes. Od leta 2016 dalje sodeluje pri izvajanju raznih programov v ZPKZ Ig, od leta 2019 pa je pri Inštitutu Stopinje tudi delno zaposlena za izvajanje projekta Stopinje v svobodo. Poleg tega se ukvarja tudi s svetovanjem v podjetjih na področju psihosocialne pomoči.
2. Maja Sedmak Cvelbar: Izgubljeno s prevodom: Ko terapija poteka v tujem jeziku
DELAVNICA
Psihoterapijo brez pogovora si težko predstavljamo. Kaj pa se zgodi, ko imamo tuje kliente in psihoterapija ne more potekati v njihovem maternem jeziku? Globalizacija, spletno delo in večje število migrantov so privedli do tega, da se pogosteje srečujemo s klienti, s katerimi nimamo skupnega maternega jezika. Pogosto se v drugem jeziku težje izražamo, predvsem če ga ne poznamo dovolj dobro, kar pa lahko vpliva tudi na naše občutke in čustva, saj so ta pogosto manj intenzivna, ko uporabljamo drug jezik. Nam je lahko uporaba tujega jezika v pomoč ali oviro pri predelovanju travmatičnih izkušenj? Občasno lahko zaradi prevoda pripoved izgubi barvo in intenzivnost, kar pa nam omogoča boljšo metaperspektivo. Jezika seveda ne moremo ločiti od kulture in kulturne pripadnosti, saj je jezik sestavni del kulture. Na delavnici bomo spregovorili nekaj o teoriji o jeziku, dvojezičnosti in kako jezik vpliva na psihoterapevtski proces, z ustvarjalnimi vajami pa bomo raziskovali naš odnos do jezika, kulture in kako lahko to uporabimo v psihoterapiji.
Maja Sedmak Cvelbar je univerzitetna diplomirana psihologinja, psihoterapevtka transakcijske analize, članica Društva za transakcijsko analizo Sloventa, učiteljica in supervizorka, ki dela v zasebni praksi v Sežani. Poleg dela z odraslimi del prakse namenja delu z otroki in mladimi, kjer leži tudi njena strast. Veliko izkušenj ima z delom z anksioznimi motnjami in travmo. Vedno več dela namenja tudi superviziji in učenju novih psihoterapevtov.
3. Ana Jagrič: Eksternalizacija problemov kot način osvobajanja ponotranjenih družbenih diskurzov
DELAVNICA
V okviru delavnice se bodo udeleženci spoznali z nekaterimi ključnimi koncepti narativnih pristopov z eksternalizacijo. Narativni pristopi temeljijo na predpostavki, da ljudje svoje izkušnje organiziramo na način zgodbe. H konstruiranju te naracije pomembno prispevajo procesi ponotranjenja aktualnih družbenih diskurzov. Tovrstna internalizacija družbenih pripovedi prispeva k identifikaciji ljudi s konstrukti, ki te naracije oblikujejo. Človek tako postane »problematičen«, ker ne zadovoljuje aktualnih družbenih kriterijev. S tem razumevanjem terapevt vodi pogovor na način, v katerem ljudje svoje ponotranjene konstrukte eksternalizirajo. Ljudi povabi, da npr. svoje probleme zagledajo, zaslišijo ali začutijo kot ločene od sebe oz. svoje identitete, in sicer kot pozunanjene entitete z značilnimi vzorci delovanja. To v trenutku spremeni zorni kot v odnosu do problema in spodbudi ljudi, da si zastavijo nove cilje, ki jih zmorejo doseči. Udeleženci se bodo na delavnici preizkusili v vodenju pogovora z eksternalizacijo. Urili se bodo v raziskovanju odnosa problema z osebo in s tem pridobivali pomembne izkušnje, kako prispevati k eksternalizaciji nekaterih ponotranjenih družbenih diskurzov.
Ana Jagrič je univerzitetna diplomirana socialna delavka, specializantka sistemske psihoterapije, asistentka na Fakulteti za socialno delo. Trenutno je v zaključni fazi pripravljanja doktorskega dela, kjer se posveča raziskovanju prispevka narativnih pristopov in eksternalizacije. Je avtorica številnih prispevkov in člankov s področja socialnega dela in psihoterapije. Pri svojem delu se poleg narativnih pristopov in eksternalizacije posveča temam, kot so učinkovitost procesov podpore in pomoči, kibernetika spremembe, sinergetika, hipnoza, dialoški in v rešitev usmerjeni pristopi itd.
4. Julija Pelc in Tatjana Verbnik Dobnikar: HALOoo …, HALOoo … SE SLIŠ’MooO? Psihološka pomoč na daljavo
DELAVNICA
Različni življenjski dogodki in situacije lahko doprinesejo k temu, da se kot posamezniki, skupnost ali družba znajdemo v krizi, pojavijo se nepričakovano in zamajejo ravnovesje. Kriza v svojem izvornem pomenu predstavlja tudi prelomnico, točko preobrata, kjer je pomembno sprejemanje odločitev. Takrat lahko potrebujemo podporo in pomoč strokovnjakov in/ali prostovoljcev. Ustrezno usposobljeni strokovnjaki sledijo korakom prve psihosocialne podpore in psihološke pomoči, katere osnovni namen je podpora klicalcu, da vzpostavi in okrepi občutek varnosti, povezanosti z drugimi, da ga opolnomoči, da mu pomaga ustvariti pogoje za pomiritev in ohranjanje upanja ter nudi informacije o drugih možnih oblikah pomoči. Delavnica je informativna in izkustvena. Udeleženci se seznanijo s strukturo in organizacijo prve psihosocialne pomoči, v nadaljevanju pa s principi in koraki, kako dobro poskrbeti za klicalce, še posebej v primeru specifičnih kriznih situacij in stanj. Spoznajo razlike med nudenjem psihološke pomoči in psihoterapevtsko obravnavo.
Julija Pelc je univerzitetna diplomirana psihologinja, specialistka psihološkega svetovanja, geštalt psihoterapevtka (EAGT, EAP), geštalt izkustvena družinska terapevtka, Core Evolution psihoterapevtka, certificirana EuroPsy psihologinja, izvajalka supervizij, članica Slovenskega društva za geštalt terapijo SLOGES. Ima 38-letne izkušnje na področjih izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva in prometa. Pri delu se srečuje s posamezniki in družinami, tudi z zahtevnimi travmatskimi izkušnjami, kot so spolne zlorabe. Kot zunanja sodelavka je dejavno vpeta v izobraževanje bodočih psihoterapevtov na Fakulteti Sigmunda Freuda v Ljubljani in na Inštitutu za družinsko terapijo (geštalt izkustvena družinska terapija) ter širše. Zaključeno ima izobraževanje, ki omogoča pridobitev evropske diplome iz supervizije. Pridobila je tudi naziv Core evolution psihoterapevtka, poglablja znanja na področju Expressive Art therapy. Na različnih področjih sodeluje kot prostovoljka (RK, Samarijan, NIJZ). Aktivna je v Psihosocialni svetovalnici za študent(k)e in zaposlene Univerze v Ljubljani. Je inštruktorica prve psihosocialne pomoči v primeru naravnih in drugih nesreč, kriznih dogodkov. Svoje delo dejavno predstavlja na mednarodnih konferencah in posvetih, izvaja seminarje in objavlja prispevke. Vodi svojo zasebno svetovalnico in strokovni svet pri Društvu psihologov Slovenije.
Mag. Tatjana Verbnik Dobnikar je univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja, geštalt psihoterapevtka (EAGT, EAP), geštalt izkustvena družinska terapevtka, supervizorka in jungovska kovčinja. Svojo profesionalno pot je začela v šolskem polju, najprej kot učiteljica slovenskega jezika, jo nadaljevala kot socialna pedagoginja v šolski svetovalni službi in tako pridobila 30-letne izkušnje v šolstvu. Vzporedno je razvijala svojo terapevtsko prakso. Zadnjih deset let je zunanja sodelavka na Pedagoški fakulteti, kjer sodeluje pri izvajanju predmetov, povezanih s praktičnimi vsebinami svetovanja, mediacije, vodenja skupin, dela s starši in uporabo geštalt terapije pri pomoči z umetnostjo. Na Fakulteti za psihoterapijo Sigmunda Freuda v Ljubljani je vodja pristopa za geštalt terapijo. Vodi zasebno svetovalnico za psihološko in pedagoško svetovanje ArsAurora, v kateri izvaja psihoterapijo za posameznike, pare in družine. Izvaja tudi klinično supervizijo ter supervizijo za strokovne delavce s področja dela z mladimi, svetovalne delavce ter za vodilne kadre. Njeno posebno veselje sta delo s sanjami in uporaba umetnosti pri terapevtskem delu. Je predsednica Slovenskega društva za geštalt terapijo.
5. Aleša Sicherl in Maja Gostič: Skriti kulturni skript – študiji primera dela s prosilci za azil
PRIKAZ PRIMERA
V letu 2019 je bilo po svetu 29,5 milijona beguncev – razseljenih ljudi, ki iščejo varno okolje za preživetje. Razlogi odhoda iz domovine so različni, skupna pa jim je življenjska ogroženost. Iskanje azila v tuji državi je čustveno zahtevna izkušnja, ki pogosto dolgo traja in vsebuje nenehen strah pred vrnitvijo v državo izvora. Kot terapevti imamo veliko verjetnost, da se na svoji poti srečamo s klientom, ki živi svojo unikatno migracijsko izkušnjo.
Prosilci za azil sobivajo z ljudmi, ki ne govorijo njihovega jezika, nimajo istih navad, prepričanj, vedenj, načinov čustvovanja. Doživljajo močan transkulturni stres ali krizo kulturne identitete, ker ne razumejo jezika države gostiteljice, norm in nenapisanih pravil. Tudi neverbalna komunikacija v novi kulturi je zapletena in za dešifriranje in učenje pogosto celo težja kot govorjeni jezik. Imeti telo z lastnostmi, ki vizualno kažejo na »tujost«, lahko v okolici sproži vedenja, ki odsevajo predsodke do marginaliziranih skupin.
Ustrezna psihosocialna podpora in psihoterapija lahko priseljencem pomagata pri socialni in psihološki vključenosti v nov kontekst življenja. V tem procesu moramo kot strokovnjaki skupaj z našimi klienti »migrirati« od želja in pričakovanj do določene resnice in rezultatov. Ob tem moramo biti pripravljeni vzdržati negotovost in ohraniti zdrav dvom. Za klienta in terapevta to postane priložnost, da postaneta manj etnocentrična ter povečata zavedanje svojih lastnih predpostavk, predsodkov in stereotipov. Na podlagi dveh študij primera bomo reflektirali potencialne prepreke ali močne plati v individualnem terapevtskem delu s prosilci za azil, pri čemer si bomo pomagali z zastavljanjem nepredvidljivih vprašanj.
Kulturni skript je zanimivo področje v psihoterapiji, če ga znamo prepoznati in konstruktivno vpeljati v naše delo z ljudmi. Zavedanje okvira lastne kulture nam daje iztočnice za spodbujanje medkulturne komunikacije in omogoča, da nas klienti poučujejo o svojih referenčnih točkah. Namen naše skupne diskusije bo osvetliti skriti kulturni skript, ki lahko ovira ali obogati naše delo z večkulturnimi populacijami.
Aleša Sicherl je diplomirana ekonomistka, specializantka transakcijske analize pod mentorstvom Tonyja Whita (PTSTA), Društvo za Transakcijsko analizo Slovenije – Sloventa, ITAA. Dela v zasebni praksi v Ljubljani in je članica delovne skupine za begunce pod okriljem SKZP. V sodelovanju s Slovensko filantropijo posameznikom in skupinam migrantov, kot so prosilci za mednarodno zaščito in osebe s priznano mednarodno zaščito, nedokumentirani migranti in drugi migranti, nudi svetovanje, informiranje, psihosocialno in psihoterapevtsko pomoč.
Maja Gostič je magistrica psihologije, doktorska kandidatka, specializantka transakcijske analize, Inštitut za Integrativno psihoterapijo in svetovanje IPSA, EATA. Zaposlena je kot mlada raziskovalka in asistentka na ZRC SAZU. V svoji doktorski disertaciji se posveča konceptu intimnosti v zvezah na daljavo. Na IPSI je zaključila napredni trening transakcijske analize TA-202, trening čuječnosti in 1. stopnjo EMDR. V popoldanskem času individualno dela s klienti v zasebni praksi v Ljubljani, vodi trening asertivnosti na društvu Altra in je članica delovne skupine za begunce pod okriljem SKZP.