PETEK, 6. 11. 2020
16.00 – 17.30
1. Mihael Černetič in Marinka Černetič: S pomočjo etične čuječnosti do ravnotežja med skrbjo zase in skrbjo za kliente: iz prakse za prakso
DELAVNICA
Pri delu psihoterapevta je potrebno ravnotežje ali sozvočje med skrbjo zase in skrbjo za kliente. Najprej bova prikazala zakaj in predstavila temeljna izhodišča, osnovni mehanizem. Predstavila bova koncept »etične čuječnosti« in prikazala možnosti, ki jih ponuja za zaznavanje neravnovesja in posledično za njegovo vzpostavljanje. Z nizom praktičnih ukrepov, ki jih izvajamo v ustanovi Pot naprej, bova pokazala, kako lahko terapevti v svojem poklicu učinkovito skrbijo zase in hkrati za kliente. Uravnoteženje obojega namreč terapevtu omogoča takšno skrb zase, ki ne interferira s skrbjo za kliente, temveč ravno nasprotno – terapevtu pomaga, da lahko za kliente še bolje poskrbi. Iz prvega dela izhaja praktična delavnica, v katero ste udeleženci povabljeni, da v svoji lastni praksi raziščete etične, strokovne in osebnostne dimenzije skrbi psihoterapevta zase.
Mihael Černetič, univ. dipl. psiholog, doktor psiholoških znanosti, integrativni psihoterapevt IIPA, član Mednarodnega združenja za integrativno psihoterapijo, Društva psihologov Slovenije, Slovenskega društva za integrativno psihoterapijo in transakcijsko analizo ter Slovenskega združenja za psihoterapijo in svetovanje.
Docent za področje psihoterapevtskih znanosti in supervizor v edukaciji se je izobraževal tudi iz transakcijske analize, EMDR (1. in 2. stopnja), Imago partnerske terapije, kognitivno vedenjske terapije, logoterapije, nevrolingvističnega programiranja ter čuječnostnih pristopov pomoči (MBCT in drugo). Poleg dela v zasebni praksi (izvaja individualno psihoterapijo, individualno in partnersko psihološko svetovanje, individualno in skupinsko supervizijo ter različne strokovne delavnice, predavanja in seminarje) poučuje na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani. Velja za enega vodilnih strokovnjakov na področju raziskovanja čuječnosti in izvajanja programov čuječnosti v Sloveniji, uveljavljen pa je tudi v tujini.
Marinka Černetič, prof. slovenščine, edukantka 3. letnika integrativne psihoterapije, članica Slovenskega združenja za psihoterapijo in svetovanje.
Ima deset let izkušenj s svetovalnim delom pri telefonu za pomoč v duševni stiski. S čuječnostjo se je srečala pred dobrim desetletjem in se začela zanimati za njene pozitivne učinke v osebnem življenju, v medčloveških odnosih, pri delu z ljudmi, v materinstvu in pri otrocih. Samostojno in z možem dr. Mihaelom Černetičem izvaja delavnice in predavanja s področja čuječnosti. Izobraževala se je tudi iz transakcijske analize, Imago partnerske terapije, Rogersovega nedirektivnega svetovanja in čuječnosti.
2. Ljiljana Cimeša: Ko skrbim zate, skrbim tudi zase
DELAVNICA
Na delavnici bom predstavila svoj osebnostni in poklicni razvoj, ki je potekal preko neposrednih izkušenj z delom z ženskami in otroki, nastanjenimi v varni hiši ter preko osebne izkušnje samorazvoja in samospoznavanja skozi izobraževanje za psihoterapevtko realitetne terapije. Oboje je tesno povezano s temo skrbi zase v poklicih pomoči. Predstavila bom konkretne primere iz svoje prakse in spoznanja, do katerih sem prišla med edukacijo in ki so mi pomagala, da izboljšujem svojo strokovnost in se izigibam izgorevanju, ki je v tovrstnih poklicih zelo prisotno. Prav tako bom preko vaj povabila udeležence, da se vključijo v raziskovanje teme. Celotno temo bom povezovala s koncepti modalitete, iz katere prihajam, z namenom približevanja teh konceptov udeležencem delavnice.
Udeleženci boste skušali odgovoriti na vprašanja: Kaj vpliva na to, da izbiramo poklice pomoči? Ali v poklicih pomoči lahko kakovostno in zadovoljujoče poskrbimo zase? Od koga je to odvisno? Kaj drugega mi sploh počnemo, kot da ves čas, od rojstva do smrti, skrbimo zase ob drugih, ki počnejo enako? Ali verjamemo, da ljudje skrbimo zase tudi na načine, ki nam (ali drugim) celo škodujejo, ki so čudni, družbeno nesprejemljivi? Kako se izogniti zaznavanju drugega kot nemočne žrtve, ki potrebuje vsemogočnega rešitelja? Ali je skrb za drugega način skrbi zase? Kaj, ko skrb za drugega zaznavamo kot svoje poslanstvo: ko nas za druge skrbi bolj kot njih same?
Ljiljana Cimeša, univ. dipl. psih., specializantka realitetne psihoterapije, svetovalka v varni hiši, Društvo za realitetno terapijo.
Že enajst let je zaposlena kot svetovalka v Varni hiši za ženske in otroke – žrtve nasilja v okviru Društva za nenasilno komunikacijo. Izvaja delavnice za krepitev samopodobe in različne tematske delavnice s področja skrbi zase in osebnostne rasti. Vodila je tudi skupino za samopomoč za ženske žrtve nasilja. Verjame, da zase najbolje skrbimo v zadovoljujočih odnosih.
3. Miran Možina: Skrb zase in za skupnost
DELAVNICA
Na delavnici bom predstavil koncept »skrbi zase«, kakor ga je na temelju antičnih zgledov (grško »epimeleia heautou«, latinsko »cura sui«) oblikoval znani francoski filozof Michel Foucault. Poseben izziv skrbi zase je, da ni univerzalnih receptov, ki bi bili primerni za vsakogar, ampak da mora vsak zase, po svoji meri, iz dneva v dan krojiti svoj enkratni program skrbi zase in ga prilagajati različnim okoliščinam in fazam svojega življenja. »Skrb zase tudi ni vaja za samoto, ampak je skupnostna praksa,« opozarja Foucault. Skrb zase ni možna v asocialnem prostoru, ni beg od ljudi in sveta, ni egocentrična praksa, ampak je na številne načine povezana z drugimi ljudmi in bogati socialno vpetost. Za obvladovanje negativnega stresa je ključno, da ga pri sebi prepoznavamo na telesni, psihološki in socialni ravni. Znanstvena spoznanja kronobiologije (vede o bioloških ritmih živih organizmov) nam lahko s prepoznavanjem znakov t. i. »ultradianega stresa« pri tem izjemno pomagajo. S tehnikami avtohipnoze in vajami čuječnosti (angl. mindfulness), ki jih bomo nekaj vadili na delavnici, pa lahko na preprost način obogatimo svoj program skrbi zase.
Miran Možina, sistemski psihoterapevt, dr. med., psihiater in psihoterapevt, Fakulteta za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani.
Učitelj in supervizor v izobraževanju iz sistemske psihoterapije na SFU Ljubljana, ki se stalno srečuje s tematiko skrbi zase.
4. Maja Sedmak Cvelbar in Tanja Krist: Telo v skrbi zase v poklicu psihoterapevta
DELAVNICA
Naše telo zagotavlja osnove za stik z drugimi. Je stalen vir informacij o relaciji med klientom in strokovnim delavcem. Omogoča osnove za osebni razvoj klienta in psihoterapevta. Izvajalki bova predstavili pristope k somatski izkušnji v psihoterapevtskem odnosu. Z udeleženci bova raziskovali telesne odzive ob klientovem poročanju o lastnih travmatičnih izkušnjah. Skupina bo iskala in delila načine skrbi zase ob delu s klienti.
Maja Sedmak Cvelbar, transakcijsko analitična psihoterapevtka, psihologinja, PTSTA-P.
Učiteljica in supervizorka, ki dela v zasebni praksi v Sežani. Poleg dela z odraslimi del prakse namenja tudi delu z otroki in mladimi, kjer leži tudi njena strast. Veliko izkušenj ima z delom z anksioznimi motnjami in travmo. Vedno več dela namenja tudi superviziji in poučevanju novih psihoterapevtov.
Tanja Krist, transakcijsko analitična psihoterapevtka, profesorica športne vzgoje, CTA-P.
Dela v zasebni praksi v Ljubljani in Naklem pri Kranju. Pri svojem delu velik del pozornosti namenja somatski izkušnji in notranjemu doživljanju človeka v medosebnih odnosih. Zadnje čase svoj strokovni interes usmerja k področju etike.