Statut SKZP

 

 

 

 

Na podlagi 4., 9., 16. in 20. člena Zakona o društvih – ZDru-1
(Uradni list RS št. 61/2006, 91/2008 – odl. US, 95/2008 – skl. US, 58/2009, 39/2011, 21/2018 – ZNOrg) je
Skupščina SLOVENSKE KROVNE ZVEZE ZA PSIHOTERAPIJO
dne 19. 5. 2020
sprejela spremembe in dopolnitve ter čistopis besedila Statuta.

 

STATUT SLOVENSKE KROVNE ZVEZE ZA PSIHOTERAPIJO

 

 

I. SPLOŠNA DOLOČILA

1. člen

Zastopniki psihoterapevtskih društev so na ustanovnem zboru dne 1. 4. 1998 v Ljubljani sprejeli sklep o ustanovitvi Slovenske krovne zveze društev za psihoterapijo (v nadaljevanju SKZP) in na podlagi podpisane pogodbe med društvi ustanovili zvezo društev zaradi uresničevanja skupnih interesov.

Ime zveze društev je: SLOVENSKA KROVNA ZVEZA ZA PSIHOTERAPIJO.

SKZP je samostojna, nepridobitna strokovna zveza društev. V SKZP so na dan sprejema tega Statuta prostovoljno združena naslednja psihoterapevtska društva:

  1. Društvo za realitetno terapijo Slovenije
  2. Slovensko društvo za geštalt terapijo
  3. Društvo za transakcijsko analizo Slovenije
  4. Društvo za sistemsko psihoterapijo Slovenije
  5. Slovensko društvo za integrativno terapijo
  6. Slovensko društvo za integrativno psihoterapijo in transakcijsko analizo
  7. Slovensko društvo za logoterapijo
  8. Evropsko združenje psihoanalitičnih pristopov – Slovenija
  9. Slovensko društvo za psihodramo
  10. Združenje plesno-gibalnih terapevtov Slovenije

Navedena psihoterapevtska društva izvajajo predvsem izobraževanje, raziskovanje in praktično razvojno dejavnost na področju psihoterapije.

 

2. člen

S Statutom SKZP se urejajo vprašanja, ki se nanašajo na namen, cilje in dejavnost SKZP, ime in sedež, članstvo ter pravice in obveznosti članov, predstavljanje in zastopanje, premoženje in odgovornost za obveznosti, organizacijo, upravljanje in organe SKZP, priznanja in nagrade, javnost dela, finančno poslovanje in prenehanje dela.

 

3. člen

SKZP je nevladno in nepridobitno strokovno združenje, ki povezuje psihoterapevtska in druga sorodna strokovna društva (v nadaljevanju: društva). Deluje na območju Republike Slovenije.

SKZP je pravna oseba zasebnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo veljavni predpisi.

Zveza društev mora v pravnem prometu uporabljati le svoje registrirano ime. Zastopa jo in zanjo podpisuje ter sprejema obveznosti predsednik SKZP.

Delo SKZP je javno, razen v izjemnih primerih, kot to določa 10. člen tega Statuta.

 

 

II. IME, SEDEŽ IN OZNAKE

4. člen

Ime zveze društev je Slovenska krovna zveza za psihoterapijo, skrajšano ime je SKZP.

Ime v angleškem jeziku je Slovenian Umbrella Association for Psychotherapy.

SKZP ima svoj znak in štampiljko. Znak SKZP je stilizirani obris Slovenije. Štampiljka SKZP je okrogla, premera 4 cm, v sredini štampiljke je znak, ob robu pa izpisano ime SLOVENSKA KROVNA ZVEZA ZA PSIHOTERAPIJO.

Sedež SKZP je v Mariboru, Čufarjeva cesta, številka 5.

SKZP je registrirana pri pristojnem registrskem organu za notranje zadeve.

SKZP ima odprt poslovni račun pri banki.

 

5. člen

SKZP se lahko v skladu z Zakonom o društvih Republike Slovenije včlani v zvezo mednarodnih društev pod pogojem, da dejavnost teh zvez mednarodnih društev ni v nasprotju s Statutom SKZP in pravnim redom Republike Slovenije.

SKZP je polnopravni član Evropske zveze za psihoterapijo (EAP = European Association for Psychotherapy). S tem prevzema izobraževalne standarde EAP za članstvo v lastnih vrstah.

 

6. člen

Slovenska psihoterapevtska društva, ki izvajajo izobraževanje, raziskovanje in praktično razvojno dejavnost na področju psihoterapije, so lahko redni člani SKZP v skladu s tem Statutom.

 

 

III. OSNOVNA DEJAVNOST, NAMEN IN CILJI SKZP

7. člen

Splošni namen:

SKZP je organizirana kot krovna zveza društev različnih psihoterapevtskih pristopov in s tem omogoča psihoterapiji dodaten prostor za njihovo povezovanje in sodelovanje ob sočasnem ohranjanju raznolikosti in avtonomije.

 

Strokovni namen:

Strokovni namen SKZP je v povezovanju, sodelovanju in razvoju vseh znanstveno utemeljenih psihoterapevtskih pristopov v Sloveniji, Evropski uniji in po svetu.

 

Osnovna dejavnost – naloge SKZP so:

  • prizadevanja za verificiranje diplom in poklica psihoterapevta v Republiki Sloveniji, pridobljenega z Evropsko diplomo iz psihoterapije in Slovensko diplomo iz psihoterapije;
  • pospeševanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti članov SKZP na področju psihoterapije;
  • prizadevanje za sprejem zakona o psihoterapevtski dejavnosti in ustreznih podzakonskih aktov za regulacijo psihoterapevtske dejavnosti in za ustanovitev terdelovanje Zbornice psihoterapevtov;
  • sodelovanje z evropskimi društvi, strokovnimi združenji in institucijami na podlagi Strasbourške deklaracije o psihoterapiji;
  • razvijanje načela sprejemanja različnih pogledov na človekovo življenje, na odkrivanje vzrokov in dinamike psihičnih težav ljudi ter na njihovo strokovno razreševanje;
  • spodbujanje ustanavljanja novih društev v skladu s pravnim redom Republike Slovenije ter povezovanje psihoterapevtov različnih psihoterapevtskih pristopov;
  • organiziranje in razvijanje različnih oblik strokovnega izobraževanja članov SKZP s področja psihoterapije.

 

Cilji SKZP so:

  • ustvarjanje prostora za dialog med različnimi psihoterapevtskimi pristopi (društvi);
  • uveljavljanje psihoterapije kot samostojnega poklica v Republiki Sloveniji v skladu s pravnim redom RS, s Strasbourško deklaracijo o psihoterapiji in z izobraževalnimi standardi EAP;
  • sodelovanje pri oblikovanju izobraževalnih programov usposabljanja za poklic psihoterapevta na visokih šolah – fakultetah Univerz v Republiki Sloveniji;
  • spodbujanje stroke in širše javnosti RS k priznanju poklica psihoterapevt v Republiki Sloveniji;
  • zagotavljanje pravne regulacije naziva psihoterapevt in aktivno sodelovanje pri registraciji naziva psihoterapevt v RS;
  • prispevanje k ustanovitvi Zbornice psihoterapevtov v RS;
  • povezovanje različnih izobraževalnih programov društev in inštitutov za psihoterapijo v Republiki Sloveniji;
  • vzdrževanje in razvijanje znanstveno utemeljenih standardov izobraževanja psihoterapevtskih pristopov in proučevanje novih psihoterapevtskih pristopov;
  • organiziranje strokovnih sestankov, posvetovanj, simpozijev, konferenc in kongresov za svoje člane, drugo strokovno javnost in za zainteresirane;
  • spodbujanje in skrb za razvoj publiciranja in izdajanje periodične znanstveno strokovne revije Kairos;
  • sodelovanje s strokovnimi društvi in strokovnimi organizacijami sorodnih strok,
  • sodelovanje s strokovnimi mednarodnimi društvi in združenji iz tujine;
  • obveščanje strokovne in druge javnosti o delu SKZP, o dosežkih sodobne psihoterapije ter o njenih problemih in položaju v družbi v Republiki Sloveniji;
  • zagotavljanje najvišje možne ravni profesionalizma v stroki in ravnanja članov v skladu s Statutom in Etičnim kodeksom SKZP, v nasprotnem primeru pa ukrepanje skladno z internimi akti;
  • sodelovanje in nudenje strokovne pomoči pri izobraževanju članov SKZP na področju psihoterapije;
  • objavljanje in izdajanje strokovnih publikacij SKZP s področja psihoterapije;
  • podpiranje supervizije, raziskovanja in evalvacije strokovne dejavnosti SKZP na področju psihoterapije.

 

Uresničevanje namena in ciljev

SKZP uresničuje namen in cilje z izvajanjem naslednjih dejavnosti:

  • informiračlane o zadevah skupnega interesa;
  • informira strokovno javnost in državne organe o organiziranosti, delovanju, problematiki psihoterapije v Republiki Sloveniji ter dobrih praksah v tujini;
  • koordinira delo med člani, krepi njihovo sodelovanje in skupno nastopanje v javnosti;
  • daje pobude za sprejem predpisov s področja psihoterapije;
  • uveljavlja strokovna priporočila, standarde in normative ter Etični kodeks;
  • izdaja strokovne publikacije;
  • organizira strokovna srečanja in druge oblike neformalnega izobraževanja;
  • sodeluje z državnimi oziroma upravnimi organi, ko gre za urejanje zadev s področja psihoterapije.

 

 8. člen

SKZP se poleg osnovne dejavnosti iz 7. člena ukvarja še s pridobitno dejavnostjo, ki jo med drugim opravlja tudi preko spletne trgovine, v povezavi z nameni in cilji SKZP, ki se pod pogoji iz specialnega zakona opravlja kot dopolnilna dejavnost nepridobitne dejavnosti SKZP.

Pridobitno dejavnost SKZP opravlja izključno v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev SKZP, oziroma kot nepridobitno dejavnost.

 

Pridobitne dejavnosti SKZP so:

85.59 drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje;

94.120 dejavnosti strokovnih združenj (organizacija kongresov, seminarjev, strokovnih tečajev SKZP, izobraževalnih oblik podiplomskega študija);

58.110 izdajanje knjig, ki so povezane z namenom in nalogami SKZP;

58.140 izdajanje revij in druge periodike (tiskanje publikacij SKZP, izdajanje revije Kairos);

82.300 organizacija razstav, sejmov, srečanj (pobiranje vstopnine za udeležbo);

73.1 oglaševanje na spletni strani, FB, razpošiljanje po seznamu elektronske pošte, oglaševanje v reviji Kairos;

72.2 raziskovalna in razvojna dejavnost;

47.910 trgovina na drobno po pošti ali po internetu.

 

Kot dopolnilna dejavnost nepridobitne osnovne dejavnosti SKZP se šteje tista pridobitna dejavnost, ki skupaj z nepridobitno osnovno dejavnostjo SKZP sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev SKZP.

SKZP lahko ustanovi gospodarsko družbo ali poveri opravljanje pridobitne dejavnosti SKZP drugim pravnim osebam na temelju pogodbe v skladu s 25. členom Zakona o društvih.

 

9. člen

SKZP ima status pravno pooblaščene zveze društev za podelitev Evropske diplome iz psihoterapije (National Awarding Organization – NAO), ki ga je SKZP dne 1. julija 1999 na osnovi sklepa NUOC (Odbora za nacionalne krovne organizacije) podelila EAP (Evropska zveza za psihoterapijo), in Slovenske diplome iz psihoterapije na podlagi sklepa, ki ga je Skupščina SKZP sprejela dne 30. maja 2007.

Postopek opredeljujeta ustrezna pravilnika SKZP.

Pogoje in postopek vpisa v register ter podaljšanja vpisa v register opredeljuje Pravilnik o vodenju in urejanju registra psihoterapevtov.

 

 

IV. JAVNOST DELA IN INFORMIRANJE

10. člen

Delo SKZP in njenih organov je javno.

Seje organov SKZP so javne, razen v primeru obravnav osebno občutljivih podatkov in stanj, ki so lahko izjemoma v tem delu zaprte za javnost. Poleg tega so vse seje Častnega razsodišča zaprte za javnost.

Zapisniki sestankov in sklepov organov SKZP so članom dostopni na sedežu SKZP. SKZP člane informira tudi s pisnimi informacijami, s sklicevanjem sej, delavnicami in na druge načine.

Zaradi boljšega informiranja širše in strokovne javnosti SKZP organizira tiskovne konference, okrogle mize ter v reviji KAIROS posreduje strokovne informacije o delovanju SKZP. Za zagotovitev javnosti dela in dajanja informacij je odgovoren predsednik oz. od predsednika pooblaščeni zastopnik SKZP.

Sestanki organov SKZP se sklicujejo pisno, z navedbo časa in kraja sestanka, najmanj 7 dni pred sestankom organa SKZP oziroma 15 dni pred sejo Skupščine SKZP. Na sestankih SKZP se vodi zapisnik.

 

 

V. ČLANSTVO V SKZP

A. Način včlanjevanja

11. člen

Članstvo v SKZP je prostovoljno. Vsako registrirano društvo v Republiki Sloveniji in tuje društvo lahko postane član SKZP pod pogoji in na način včlanjevanja v SKZP v skladu z določili ZDru-1 in Statuta SKZP.

 

12. člen

Član v SKZP lahko postane registrirano društvo:

  • ki izvaja izobraževanje, raziskovanje in praktično dejavnost na področju psihoterapije v Republiki Sloveniji;
  • odda izpolnjeno vlogo za redno članstvo v SKZP skupaj z vsemi zahtevanimi prilogami (Statut društva; Etični kodeks društva; Pravilnik o delu Častnega razsodišča društva; Zapisnik Skupščine s sklepom namena o pridružitvi SKZP; Potrdilo o ustanovitvi /izpis iz AJPESA/), sprejme Statut SKZP, soglaša z vsebino aktov SKZP in plača članarino SKZP;
  • ki poda pisno dokazilo o pridobitvi pravne osebnosti društva v RS oz. tujega društva.

 

13. člen

Upravni odbor v sodelovanju s Strokovnim svetom SKZP ugotavlja izpolnjevanje pogojev društev kandidatov za člana SKZP in odloča o sprejemu v članstvo SKZP. V primeru sprejema društva v članstvo SKZP in v primeru, da Upravni odbor SKZP odkloni sprejem društva kandidata za člana SKZP, ga mora o tem pisno obvestiti in podati razlago. Zavrnjeno društvo kandidat ima pravico do pritožbe na Skupščino SKZP, ki kot organ II. stopnje sprejme dokončno odločitev o sprejemu v članstvo.

Po 14. členu ZDru-1 ima društvo, ki mu je bila prošnja za sprejem v članstvo SKZP zavrnjena, pravico, da v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbija odločitve organov SKZP.

 

14. člen

Tuje društvo, ki ima sedež v tujini, je lahko član SKZP pod pogojem, da izpolnjuje vse zahteve, ki jih opredeljuje ZDru-1 in ta Statut. Pravice in obveznosti tujega društva člana SKZP so enake pravicam in obveznostim, opredeljenim v 17. in 18. členu tega Statuta.

15. člen

Vsa društva člani SKZP so vpisana v posebno evidenco članstva SKZP, ki jo vodi tajnik SKZP.

 

16. člen

SKZP ima lahko tudi donatorje in sponzorje, ki so fizične in pravne osebe in SKZP pomagajo s finančnimi in materialnimi prispevki ali kako drugače sodelujejo pri izvajanju dejavnosti SKZP.

Donatorji in sponzorji niso člani SKZP. Načini in oblike sodelovanja v dejavnosti SKZP se opredelijo s pogodbo.

 

 

B. Pravice članov SKZP

17. člen

Pravice članov SKZP so:

  • da sodelujejo v psihoterapevtskih dejavnostih, ki jih organizira SKZP;
  • da sodelujejo pri vseh oblikah dela in aktivnostih, ki jih organizira SKZP;
  • da predstavniki društev, ki so včlanjena v SKZP, volijo in so voljeni v organe SKZP;
  • da dajejo pripombe in predloge o delu SKZP in njenih organov in da so informirani o stališčih in sklepih organov SKZP;
  • da opozarjajo na kršitve Statuta in Etičnega kodeksa SKZP;
  • da se lahko pri vseh problemih strokovne narave obrnejo na SKZP in njene organe;
  • da se v roku in ob pogojih, ki jih določata Statut SKZP in Pravilnik o podeljevanju Evropske in Slovenske diplome iz psihoterapije, vključijo v postopek za staroste (»grandparenting«);
  • da predlagajo programe dela SKZP;
  • da so prisotni na sejah organov SKZP;
  • da vsaj 1 mesec pred vsako volilno skupščino prejmejo informativni pregled vseh organov SKZP in vabilo h kandidaturi zanje.

 

 

C. Dolžnosti in odgovornosti članov SKZP

18. člen

Dolžnosti vseh članov SKZP so:

  • da ustvarjajo prostor za dialog med različnimi psihoterapevtskimi pristopi, izhajajoč iz Strasbourške deklaracije o psihoterapiji iz leta 1990;
  • da varujejo in širijo ugled SKZP in psihoterapevtske stroke ter aktivno zastopajo programe in interese psihoterapije;
  • da delujejo v skladu s Statutom, pravilniki in Etičnim kodeksom SKZP;
  • da aktivno sodelujejo v delu SKZP pri uresničevanju strokovnih in društvenih nalog ter pomagajo organom SKZP pri njihovem delu;
  • da usklajeno rešujejo probleme skupnega pomena za SKZP;
  • da redno izpolnjujejo finančne in materialne obveznosti do SKZP (plačevanje članarine, sporočanje sprememb podatkov, ki vplivajo na članstvo v SKZP);
  • da redno obveščajo SKZP o svojih aktivnostih in stališčih v zvezi s problematiko psihoterapije oz. delovanja SKZP.

 

 

D. Prenehanje članstva

19. člen

Članstvo v SKZP preneha z izstopom, izbrisom, izključitvijo, prenehanjem delovanja društva in v drugih primerih, ki jih določa Zdru-1:

  • z izstopom, ko član Upravnemu odboru SKZP pisno sporoči, da ne želi več biti član SKZP;
  • z izbrisom iz seznama članov, ki ga izvrši Upravni odbor, če član svojih materialnih in finančnih obveznosti do SKZP ne poravna v roku 2 mesecev po prejemu opomina;
  • z izključitvijo s sklepom ČR SKZP:
    • kadar je član huje kršil določila Statuta, Etičnega kodeksa in drugih aktov SKZP;
    • kadar je član s svojimi postopki zavestno ravnal proti interesom SKZP;
    • kadar ni izvrševal sklepov organov SKZP oz. se ni odzval na njihove pozive.

 

20. člen

O izključitvi člana iz SKZP zaradi kršenja Statuta, kodeksa etike ali sklepov organov SKZP odloča ČR SKZP kot disciplinski organ SKZP.

Pritožbo na sklep o izključitvi lahko član vloži v roku 30 dni po prejemu odločitve ČR na Strokovni svet SKZP, ki kot drugostopenjski organ SKZP o zadevi dokončno odloči.

 

 

VI. ORGANI IN UPRAVLJANJE SKZP

21. člen

Organi SKZP so:

  • Skupščina,
  • Upravni odbor (UO),
  • Strokovni svet (SS),
  • Nadzorni odbor (NO);
  • Študijska komisija (ŠK),
  • Častno razsodišče (ČR),
  • Odbor za priznanja (OP),
  • Komisija za predlaganje in imenovanja (KPI),
  • predsednik in podpredsednik SKZP,
  • Izobraževalni svet (IS).

 

 

A. Skupščina SKZP

22. člen

Redna Skupščina SKZP se praviloma sestane enkrat letno.

Skupščina odloča na podlagi glasov članov. Vsak član SKZP ima 2 glasova pri glasovanju.

 

23. člen

Skupščina je najvišji organ SKZP in jo sestavljajo člani, opredeljeni v 22. členu Statuta. Skupščino sklicuje predsednik SKZP.

Po potrebi predsednik SKZP skliče tudi izredno skupščino, o čemer odloča UO. Izredno skupščino pa je predsednik dolžan sklicati tudi na zahtevo najmanj tretjine članov SKZP. Če UO sklica ne odobri v roku 15 dni po prejemu zahtevka za sklic izredne skupščine, jo lahko skličejo predlagatelji sami, ki morajo hkrati s sklicem predložiti tudi dnevni red skupščine. V tem primeru morajo organi SKZP dati na razpolago seznam vodstva posameznih organov in članov SKZP. Izredna skupščina sklepa le o zadevi, zaradi katere je sklicana.

V izrednih primerih se izredna skupščina lahko skliče tudi pisno oz. korespondenčno. Pooblaščeni predlagatelj je dolžan najmanj pet dni pred odločanjem posredovati gradivo s predlogi sklepov. Člani skupščine so se dolžni opredeliti v nadaljnjih petih dneh in po elektronski pošti izvesti glasovanje.

 

24. člen

Za sklepčnost Skupščine je potrebna prisotnost najmanj polovice vseh članov. Če ob napovedani uri začetka Skupščine ni prisotna najmanj polovica vseh članov, je treba počakati pol ure. Po preteku tega roka je Skupščina sklepčna, če je prisotnih najmanj pet članov z desetimi glasovi.

Sklepi Skupščine se sprejemajo z običajno večino glasov prisotnih članov SKZP. Volitve organov in funkcionarjev so tajne, razen če Skupščina na začetku seje sprejme sklep o javnosti glasovanja.

Skupščina razpravlja in odloča o temeljnih nalogah in ciljih SKZP. Pristojnosti Skupščine so:

  • sprejema smernice in odločitve o osnovnih vprašanjih dejavnosti in razvoja SKZP;
  • sprejema Statut in druge splošne akte SKZP ter njihove spremembe in dopolnitve;
  • voli in razrešuje člane Strokovnega sveta, Upravnega odbora, Nadzornega odbora, ČR, IS, predsednika SKZP in podpredsednika SKZP;
  • sprejema letno finančno poročilo za preteklo leto ter program dela in finančni načrt za tekoče oziroma prihodnje leto;
  • odloča o vključevanju v domače ali mednarodne organizacije ;
  • razpravlja in sprejema poročila organov SKZP;
  • odloča o višini članarine za tekoče oziroma prihodnje leto;
  • odloča o ustanavljanju gospodarske družbe – podjetja za opravljanje pridobitne dejavnosti v skladu s 25. členom ZDru-1, ki je izključno vezano na dejavnosti, opredeljene v 8. členu tega Statuta;
  • sprejema pogodbo o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti med SKZP in gospodarsko družbo – podjetjem;
  • odloča o prenehanju dela SKZP in v ta namen po potrebi izvoli začasno likvidacijsko komisijo.

Predsednik SKZP sklicuje Skupščino pisno najmanj 15 dni pred sejo.

Sejo odpre in do izvolitve tričlanskega delovnega predsedstva vodi predsednik SKZP.

Sejo predsedujoči vodi na podlagi dnevnega reda in v skladu z akti SKZP, na seji vodi zapisnik tajnica SKZP, sklepčnost pa ugotavlja tričlanska verifikacijska komisija.

 

 

B. Upravni odbor

25. člen

Upravni odbor šteje 5 članov in ga sestavljajo:

  • predsednik SKZP,
  • podpredsednik SKZP,
  • tajnik SKZP,
  • dva člana.

Člani UO, razen tajnika, za svoje delo ne prejemajo plačila, razen povračila materialnih stroškov.

Člane UO voli Skupščina za obdobje štirih let z možnostjo ponovitve mandata. Za svoje delo so odgovorni Skupščini SKZP.

 

26. člen

Upravni odbor je administrativno-organizacijski in izvršni organ SKZP.

Naloge Upravnega odbora so:

  • vodi organizacijske posle SKZP;
  • spremlja materialno in finančno poslovanje SKZP;
  • organizira administrativne posle SKZP;
  • imenuje tajnika SKZP;
  • organizira vodenje evidence o članstvu in evidence o izobraževanju članov SKZP.

 

27. člen

Skupščina SKZP izvoli predsednika in podpredsednika ter tri člane Upravnega odbora. Sklepi v Upravnem odboru se sprejemajo z večino glasov prisotnih članov.

Upravni odbor imenuje tajnika in izbere računovodski servis.

 

28. člen

Pooblaščeni računovodski servis vodi finančno poslovanje SKZP v skladu z veljavnimi predpisi o računovodstvu in računovodskimi standardi. Predstavnik pooblaščenega računovodskega servisa mora najmanj šestkrat letno poročati Upravnemu odboru o finančnem poslovanju SKZP, pogosteje pa na posebno zahtevo Upravnega odbora. Ravno tako mora najmanj enkrat letno poročati Skupščini.

Finančne in materialne listine podpisuje predsednik ali v primeru njegove odsotnosti podpredsednik SKZP.

Tajnik opravlja organizacijske, tehnične in administrativne zadeve za SKZP, predvsem pa: organizacijo sestankov, srečanj in usposabljanj, sprejem in odpremo pošte, pisanje in pošiljanje dopisov, administrativno-tehnično pomoč organom in funkcionarjem SKZP, vodenje evidenc, nadzor in izvajanje varstva osebnih in drugih podatkov, pisanje zapisnikov, pripravo finančno-računovodske dokumentacije za računovodski servis in druge naloge po navodilih predsednika in podpredsednika SKZP. Tajnik praviloma svoje delo opravlja profesionalno. Naloge tajnika so natančneje opredeljene v pogodbi o zaposlitvi v skladu z veljavno delovnopravno zakonodajo.

 

 

C. Strokovni svet

29. člen

Strokovni svet (v nadaljevanju SS) sestavlja po en predstavnik posameznega člana SKZP. Člane SS predlagajo posamezna društva, izvoli pa jih Skupščina.

Sklepi v SS se sprejemajo z večino glasov prisotnih članov.

 

30. člen

SS ima naslednje naloge:

  • pripravlja vsebino in organizacijo izobraževalnih programov, ki jih organizira SKZP;
  • skrbi za raven kakovosti dela članov SKZP;
  • predlaga in načrtuje seminarje, simpozije in kongrese ter druge oblike izobraževanja SKZP;
  • voli in razrešuje člane Študijske komisije;
  • voli in razrešuje člane etičnega odbora;
  • imenuje in razrešuje člane Komisije za predlaganja in imenovanja;
  • rešuje strokovne probleme članov SKZP ter strokovno svetuje članom SKZP na področju psihoterapevtskih dejavnosti;
  • organom SKZP in drugim pravnim osebam daje – na njihovo prošnjo– pisno strokovno mnenje o posameznih problemih.

Poleg teh nalog SS opravlja funkcijo »etične podpore« članom SKZP na podlagi Etičnega kodeksa SKZP. Strokovni svet omogoča strokovno podporo pri kakršnihkoli etičnih težavah ali etičnih vprašanjih, ki se porajajo ob psihoterapevtskem delu, usposabljanju ali raziskovanju. SS na področju etike:

  • skrbi za vsebino in organizacijo izobraževalnih programov o etiki, ki jih organizira SKZP;
  • skrbi za raven etične kvalitete dela članov SKZP;
  • predlaga in načrtuje seminarje, simpozije in kongrese SKZP ter druge oblike izobraževanja o etiki (Študijski dnevi SKZP in Psihoterapevtski kongresi SKZP);
  • rešuje etične probleme in vprašanja članov SKZP ter organom SKZP ali zunanjim pravnim osebam daje – na njihovo prošnjo – pisno strokovno mnenje o posameznih etičnih problemih ali vprašanjih.

Poleg tega SS:

  • v publikacijah SKZP spodbuja objavljanje primerov (ne)etičnega ravnanja in informativnih člankov s področja etike, tako da psihoterapevti lažje spremljajo strokovni razvoj na področju etike;
  • spremlja kakršnekoli pritožbe ali vprašanja o Etičnem kodeksu SKZP in pripravlja spremembe in dopolnitve Etičnega kodeksa glede na te pritožbe, vprašanja in informacije;
  • izmed članov Strokovnega sveta in članov SKZP lahko določi začasni tričlanski »etični odbor«, če je potrebno bolj podrobno in intenzivno obravnavanje določene etične problematike;
  • opravlja vlogo drugostopenjskega organa, torej odloča o pritožbah na odločitve ČR.

Člani etičnega odbora morajo biti izvoljeni soglasno.

 

31. člen

Člani SS so lahko le tisti člani, ki so uspešno zaključili izobraževanje s področja psihoterapije.

 

32. člen

Člani SS med seboj izvolijo predsednika SS. Člani SS se volijo za obdobje štirih let z možnostjo ponovne izvolitve. SS je za svoje delo odgovoren Skupščini SKZP.

Predsednik SS sklicuje in vodi sestanke SS.

 

 

D. Nadzorni odbor

33. člen

Nadzorni odbor opravlja nadzor nad delom in finančno-materialnim poslovanjem SKZP ter poroča o tem Skupščini. Za svoje delo je odgovoren Skupščini.

Nadzorni odbor ima tri člane. Predsednika in dva člana izvoli Skupščina za obdobje štirih let z možnostjo ponovne izvolitve.

Član Nadzornega odbora ne more biti istočasno član UO, SS ali ČR ali opravljati funkcije predsednika ali podpredsednika SKZP.

Nadzorni odbor je sklepčen, če so na seji prisotni vsi člani. Nadzorni odbor sprejema odločitve z večino glasov.

 

34. člen

Nadzorni odbor ima naslednje naloge:

  • nadzira materialno in finančno poslovanje SKZP in najmanj enkrat letno poroča Skupščini SKZP; opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem SKZP ter dvakrat letno nadzor nad finančnimi sredstvi SKZP;
  • nadzira izvajanje Statuta in drugih aktov SKZP;
  • organom SKZP predlaga ukrepe za bolj učinkovito in racionalno poslovanje ter uporabo sredstev SKZP;
  • na zahtevo Strokovnega sveta ali Upravnega odbora opravi podrobnejši nadzor nad delom posameznih organov SKZP.

 

35. člen

Člani Nadzornega odbora iz svoje sredine izvolijo predsednika Nadzornega odbora. Za svoje delo je Nadzorni odbor odgovoren Skupščini SKZP. Člani NO so lahko izvoljeni največ dvakrat zapored.

 

36. člen

Vsi organi in delovna telesa SKZP so dolžni Nadzornemu odboru omogočiti vpoglede v svoje delo in poslovanje ter predložiti zahtevano dokumentacijo. Nadzorni odbor se sestaja po potrebi. Nadzorni odbor pripravlja poročilo za Skupščino.

 

 

E. Študijska komisija

37. člen

Študijska komisija ima 5 članov. Imenuje in razrešuje jih Strokovni svet za mandatno obdobje štirih let. Člani med seboj izvolijo predsednika. Člani in predsednik so lahko izvoljeni tudi večkrat zapored.

Študijska komisija ureja vsebinske, organizacijske in administrativne zadeve v zvezi s študijem propedevtike, študijem psihoterapije in drugimi izobraževalnimi programi SKZP. Za svoje delo je odgovorna Strokovnemu svetu SKZP.

 

 

F. Častno razsodišče

38. člen

Častno razsodišče (v nadaljevanju ČR) ima tri člane in dva nadomestna člana. Kandidate za člane ČR lahko predlagajo vsi člani SKZP, izvoli jih Skupščina SKZP za mandatno dobo štirih let z možnostjo enkratne ponovitve mandata. Člani ČR ne morejo biti člani drugih organov SKZP.

 

39. člen

Častno razsodišče spremlja spoštovanje načel in določb Etičnega kodeksa, Statuta in drugih aktov, ki obvezujejo člane in organe SKZP.

ČR je disciplinski organ, ki obravnava kršitve Statuta in Etičnega kodeksa SKZP ter drugih aktov SKZP. Člani ČR med seboj izvolijo predsednika ČR. ČR je sklepčno, če so na seji prisotni vsi člani ČR in če za sklep glasujeta vsaj dva člana ČR.

ČR v okviru svojih pristojnosti za člane SKZP izvaja tudi funkcijo etične podpore, tako da organizira posvete in druge oblike soočanja mnenj o temah, ki zadevajo etiko delovanja psihoterapevtov, proučuje vzroke in pogostnost kršitev ter o tem poroča Strokovnemu svetu SKZP. ČR lahko sprejme tudi načelna stališča v SKZP glede določenih ponavljajočih se kršitev.

 

40. člen

Predlog za uvedbo postopka pred Častnim razsodiščem poda član SKZP ali organi SKZP. Na podlagi pisnega predloga Častno razsodišče sproži in vodi postopek, in sicer če so kršena profesionalna merila, načela in norme Etičnega kodeksa ali določbe Statuta ter drugih splošnih aktov SKZP. Postopek se lahko sproži tudi v primeru kršitev načel dobrih medsebojnih odnosov, ki ogrožajo pravice drugih ali kako drugače prizadenejo njihove interese.

O pritožbi na odločitev Častnega razsodišča na drugi stopnji odloča Strokovni svet.

Podrobnejša določila o delu ČR, disciplinske kršitve in disciplinske ukrepe natančneje opredeljujeta Etični kodeks in Pravilnik o delu ČR.

 

 

G. Odbor za priznanja

41. člen

Odbor za priznanja vodi postopek za zbiranje, razpis, izbor in selekcijo predlogov za priznanja. Predloge s svojim mnenjem posreduje Strokovnemu svetu.

Odbor za priznanja, ki je voljen za mandatno obdobje štirih let, imenuje in razrešuje Strokovni svet. Odbor je za obravnavo posamezne vloge sestavljen iz treh članov, ki med seboj izvolijo predsednika Odbora za priznanja. Sklepi so sprejeti, če so prisotni vsi trije člani Odbora za priznanja in če za sklep glasujeta 2 člana.

Podrobnejša določila o delu Odbora vsebuje Pravilnik o podeljevanju priznanj.

 

 

H. Komisija za predlaganja in imenovanja

42. člen

Komisija za predlaganje in imenovanja (KPI) opravlja naslednje naloge:

  • predlaga prejemnike Evropske diplome iz psihoterapije (EDP);
  • imenuje prejemnike Slovenske diplome iz psihoterapije (SDP);
  • ob izpolnjevanju pogojev potrjuje ponovno registracijo oziroma podaljšanje vpisa v register psihoterapevtov;
  • predsednik komisije vodi register imetnikov Slovenske in Evropske diplome iz psihoterapije.

Tri člane KPI imenuje in razrešuje Strokovni svet za štiriletni mandat. Člani so lahko izvoljeni največ dvakrat zapored. KPI vodi predsednik, ki ga med seboj izvolijo člani. Sklepi so sprejeti, če so prisotni vsi trije člani in če za sklep glasujeta dva člana.

Podrobnejša določila o delu KPI vsebujejo Pravilnika o podeljevanju Slovenske in Evropske diplome iz psihoterapije ter Pravilnik o vodenju in urejanju registra psihoterapevtov.

 

42. člen

V primeru nujnih in neodložljivih potreb so lahko seje vseh organov in Častnega razsodišča tudi korespondenčne. V tem primeru mora sklicatelj vsaj tri dni pred korespondenčno sejo dostaviti članom gradivo s predlogom sklepov, o katerih odločajo na korespondenčni seji.

 

 

I. Predsednik in podpredsednik SKZP

44. člen

Predsednika voli in razrešuje Skupščina SKZP za mandatno dobo štirih let. Za izvolitev je potrebna večina glasov udeležencev Skupščine. Če nobeden izmed kandidatov ne doseže večine, se predsednik izvoli v drugem krogu volitev, v katerega se uvrstita dva kandidata, ki sta dobila največ glasov. Izvoljen je tisti kandidat, ki dobi večino glasov.

Predsednik se izvoli za mandatno obdobje štirih let, pri čemer je lahko izvoljen največ dvakrat zaporedoma.

Predsednik je za svoje delo odgovoren Skupščini SKZP, Upravnemu odboru in Strokovnemu svetu.

 

45. člen

Predsednik SKZP predstavlja in zastopa SKZP neomejeno in je hkrati predsednik UO in član SS, vendar v SS brez pravice glasovanja. Predsednik SKZP je tudi delegat v EAP.

Odgovoren je za delovanje SKZP in njenih organov, koordinacijo delovanja ter za stike z javnostjo. Predsednik podpisuje vse listine, druge akte, sklicuje in vodi seje Upravnega odbora, sodeluje pri delu organov SKZP, zastopa SKZP pred državnimi in drugimi organi. Za opravljanje nalog lahko v primeru svoje odsotnosti ali preobremenjenosti pisno pooblasti podpredsednika ali drugega člana Upravnega odbora.

Podpredsednik nadomešča predsednika in v primeru njegove odsotnosti opravlja vse naloge kot predsednik.

 

46. člen

Predsednik lahko skliče posvetovalni kolegij, ki je metoda dela predsednika in ki ga sestavljajo predsedniki organov SKZP z namenom obravnavati tekoče zadeve in svetovati predsedniku SKZP brez pravice odločanja. Posvetovalni kolegij lahko poda mnenje o vseh najpomembnejših vprašanjih delovanja in razvoja SKZP, odločitve pa sprejemajo zgolj za to pristojni organi SKZP.

 

47. člen

Predsednik SKZP skrbi za sodelovanje med organi SKZP in se po potrebi udeležuje sej organov SKZP brez pravice glasovanja.

Predsednik skrbi za realizacijo odločitev in sklepov Skupščine in organov SKZP.

 

 

J. Izobraževalni svet

48. člen

Izobraževalni svet (IS) sestavljajo predstavniki organizatorjev izobraževalnih programov v okviru društev članov SKZP. Člane IS predlagajo društva, izvoli pa jih Skupščina.

IS po potrebi k sodelovanju pritegne tudi društva člane SKZP, ki ne organizirajo rednih izobraževalnih programov.

Sklepi v IS se sprejemajo z večino glasov vseh prisotnih članov.

 

49. člen

Izobraževalni svet je organ, ki obravnava vprašanja, povezana s psihoterapevtskim izobraževanjem. Njegove naloge so:

  • spodbujanje medsebojnega sodelovanja organizatorjev izobraževalnih programov preko izmenjevanja izkušenj, mnenj in informacij o izobraževalnih programih in o novostih ter dilemah na strokovnem področju (na primer organiziranje strokovnih srečanj učiteljev različnih modalitet);
  • vzdrževanje in razvijanje psihoterapevtskih izobraževalnih standardov in standardov psihoterapevtske dejavnosti (vključno s kontinuiranim profesionalnim razvojem) ter oblikovanje predlogov v zvezi z minimalnimi skupnimi standardi SKZP, ki jih IS posreduje Skupščini, da o njih glasuje;
  • spodbujanje integracije različnih psihoterapevtskih pristopov preko skupnih dejavnikov;
  • razvijanje idej in oblikovanje predlogov o skupnih vsebinah izobraževalnih programov (npr. raziskovanje v psihoterapiji, program propedevtike);
  • vzpostavljanje možnosti za medsebojno spoznavanje psihoterapevtskih modalitet (na primer preko organiziranja strokovnih srečanj, ki predvsem edukantom in zainteresirani javnosti ponuja vpogled v različne pristope in njihovo razumevanje);
  • oblikovanje pobude za ustanovitev kluba alumnov vseh psihoterapevtskih izobraževalnih programov z namenom nadaljnjega medsebojnega povezovanja in sodelovanja;
  • sodelovanje organizatorjev izobraževalnih programov pri projektih SKZP (na primer pri organizaciji, oblikovanju in izvedbi Študijskih dnevov; sodelovanje s prispevki v reviji Kairos in njeno razširjanje med edukanti);
  • spodbujanje znanstvenega raziskovanja na področju psihoterapije;
  • zastopanje skupnih interesov v strokovni javnosti.

 

50. člen

Člani IS med seboj izvolijo koordinatorja IS. Koordinator IS sklicuje in vodi sestanke IS.

IS pripravi načrt svojega delovanja za obdobje štirih let. O uresničevanju načrta poroča Skupščini.

IS se sestaja najmanj dvakrat letno.

Člane IS izvoli Skupščina SKZP za obdobje štirih let z možnostjo ponovne izvolitve. IS je za svoje delo odgovoren Skupščini SKZP.

 

 

VII. ZASTOPANJE SKZP

51. člen

Predsednik SKZP predstavlja in zastopa SKZP. V primeru odsotnosti pooblasti podpredsednika SKZP.

 

 

VIII. VIRI SREDSTEV IN FINANČNO POSLOVANJE SKZP

52. člen

SKZP lahko pridobiva sredstva za svoje delovanje s pomočjo:

  • letne članarine včlanjenih društev;
  • dohodkov z opravljanjem osnovne dejavnosti SKZP ter materialnih pravic SKZP;
  • organizacije strokovnih simpozijev, znanstvenih kongresov in seminarjev;
  • izdaje znanstvenih revij, strokovnih časopisov in drugih publikacij;
  • dohodkov iz lastne dejavnosti iz 6. člena tega Statuta;
  • prostovoljnih prispevkov,
  • prihodkov od pridobitne dejavnosti SKZP;
  • prihodkov od premičnih in nepremičnih stvari SKZP;
  • prispevkov donatorjev in sponzorjev;
  • daril, volil;
  • javnih sredstev – razpisov;
  • drugih prihodkov.

Če SKZP pri opravljanju dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za opravljanje svoje dejavnosti. Vsaka delitev premoženja SKZP med fizične osebe je nedopustna in nična.

Letno finančno poročilo za preteklo poslovno leto SKZP mora oddati do 31. marca tekočega leta na Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Izpostava Maribor.

SKZP mora podatke o finančno-materialnem poslovanju o pridobitni dejavnosti SKZP voditi in izkazovati ločeno.

SKZP vodi finančne knjige na način in v obliki, kot to odloča računovodski standard za društva in 26. člen ZDru-1.

 

53. člen

Poročilo o poslovanju, ki ga obravnava in sprejme Skupščina SKZP, mora biti sestavljeno v skladu s pravili računovodskega standarda za društva in veljavnimi predpisi o računovodstvu.

 

54. člen

Javnost finančno-materialnega poslovanja je zagotovljena s poročili Skupščini in nadzorom Nadzornega odbora.

O izvajanju finančnega načrta odločajo predsednik SKZP in člani Upravnega odbora.

 

 

IX. GLASILA SKZP

55. člen

SKZP izdaja strokovne publikacije in znanstveno revijo s področja psihoterapije KAIROS – Slovenska revija za psihoterapijo, ki izhaja štirikrat letno. SKZP po potrebi izdaja tudi informativni bilten za svoje člane.

 

56. člen

Skupščina SKZP odloča tudi o izdaji drugih glasil SKZP.

 

 

X. IZOBRAŽEVALNA, RAZISKOVALNA IN RAZVOJNA DEJAVNOST

57. člen

SKZP organizira in izvaja izobraževanje iz osnovnih znanj iz psihoterapije, t. i. propedevtiko, namenjeno predvsem bodočim študentom specialističnega študija psihoterapije. Za oblikovanje programa, izvedbo in nadzor izvajanja sta odgovorna Študijska komisija in Strokovni svet SKZP.

SKZP organizira tudi študijske dneve, kongrese in javne prireditve SKZP za poglobljeno obravnavo tem s področja psihoterapije, namenjene psihoterapevtom, študentom in bodočim študentom psihoterapije. Javne prireditve SKZP so odprte tudi za drugo strokovno javnost in drugo širšo javnost.

SKZP tudi sodeluje z različnimi pravnimi osebami – partnerji (domačimi in tujimi) pri organiziranju izobraževanja, raziskovanja in razvojne dejavnosti SKZP na področju psihoterapije (fakultetni študij psihoterapije), če te dejavnosti potekajo v skladu s Statutom SKZP in pravnim redom Republike Slovenije.

 

 

XI. ZBIRANJE IN UPORABA OSEBNIH PODATKOV

58. člen

Za potrebe svojega delovanja vodi SKZP zbirke osebnih podatkov, ki so lahko v tiskani ali/in elektronski obliki. Pri zbiranju in uporabi podatkov dosledno spoštuje predpise s področja varovanja osebnih podatkov. Varstvo osebnih podatkov SKZP ureja v posebnem pravilniku.

 

 

XII. PRENEHANJE SKZP

59. člen

SKZP lahko preneha z delovanjem po volji članov, s sklepom Skupščine, s spojitvijo, s pripojitvijo, s stečajem, na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja in po samem zakonu.

 

60. člen

Skupščina SKZP sprejme sklep o prenehanju delovanja SKZP. V sklepu mora določiti imena registriranih psihoterapevtskih društev, zavoda, ustanove ali druge nepridobitne pravne osebe s podobnimi cilji, na katere se po poravnavi vseh obveznosti SKZP prenese premoženje SKZP. Če SKZP ne določi pravnega naslednika premoženja, premoženje SKZP pripada lokalni skupnosti, kjer je bil sedež SKZP.

Prepovedano je prenesti premoženje SKZP na politično stranko. Zastopnik SKZP mora pri prenehanju SKZP upoštevati določila ZDru-1.

 

 

XIII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČILA

61. člen

Postopek sprememb in dopolnitev tega Statuta vodi Upravni odbor SKZP, ki predlog sprememb in dopolnitev posreduje v razpravo Strokovnemu svetu in članom SKZP. Upravni odbor usklajuje v razpravi podane pripombe in predloge, oblikuje stališča o njih in določi predlog Statuta. Spremembe, dopolnitve in čistopis Statuta SKZP sprejema Skupščina SKZP.

 

62. člen

Spremembe in dopolnitve vseh aktov SKZP potrjuje Skupščina na način in po postopku, ki je predpisan za njihovo sprejemanje.

Statut razlaga in pojasnjuje Skupščina SKZP.

 

63. člen

SKZP ima na podlagi Statuta še naslednje akte:

  • Pravilnik o Evropski diplomi iz psihoterapije,
  • Pravilnik o Slovenski diplomi iz psihoterapije,
  • Pravilnik o delu Častnega razsodišča,
  • Pravilnik o podeljevanju priznanj,
  • Pravilnik o vodenju in urejanju registra psihoterapevtov,
  • Pravilnik o načrtovanju, organizaciji in izvedbi Študijskih dnevov SKZP,
  • Pravilnik o oglaševanju SKZP,
  • Pravilnik o varstvu osebnih in drugih zaupnih podatkov ter dokumentiranega gradiva v SKZP,
  • Pravilnik o organizaciji in izdajanju revije Kairos.

Akti SKZP morajo biti sprejeti v roku 9 mesecev po registraciji spremenjenega Statuta SKZP ter ne smejo biti v nasprotju z določili spremenjenega Statuta SKZP.

 

64. člen

Ta Statut je sprejela SKZP na Skupščini dne 19. 5. 2020. Z dnem sprejema Statuta je prenehal veljati Statut, sprejet dne 25. 9. 2007, s spremembami in dopolnitvami z dne 27. 9. 2016.

 

Ljubljana, 19. 5. 2020

Dr. Romana Kress,
predsednica SKZP