Do kdaj je mogoče vložiti zahtevo?

Uredba o določitvi dovoljenih psihoterapevtskih pristopov je bila sprejeta 23. aprila 2026, zato je rok za vložitev zahteve 23. oktober 2026.

Za presojo pravočasnosti veljajo pravila ZUP o vložitvi vlog. Če se zahteva pošlje priporočeno po pošti, se za dan vložitve šteje dan oddaje na pošto. Priporočljivo je shraniti potrdilo o oddaji priporočene pošiljke in kopijo celotne vloge z vsemi prilogami.

Pri elektronski vložitvi je treba upoštevati pravila ZUP o elektronski obliki vloge, podpisu in načinu elektronske vložitve. Vlagatelj naj shrani tudi elektronsko potrdilo o oddaji oziroma prejemu vloge.

Kam se vloži zahteva?

Zahteva se vloži na Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije:

Po pošti:

Ministrstvo za zdravje
Štefanova ulica 5
1000 Ljubljana

Elektronski naslov: gp.mz@gov.si.

Ali mora biti zahteva ob vložitvi popolna?

Zahtevo je priporočljivo vložiti čim bolj popolno. Če je zahteva nepopolna ali nerazumljiva, mora organ po 67. členu ZUP vlagatelja pozvati k odpravi pomanjkljivosti in določiti rok za dopolnitev. Če vlagatelj pomanjkljivosti v določenem roku ne odpravi, se zahteva zavrže. Zato ni priporočljivo zavestno odlagati predložitve dokazil, ki jih vlagatelj že ima.

Katere stroške krije vlagatelj?

Vlagatelj krije stroške upravnega postopka  z upravno takso (70 eur), stroške izvedenca (272 eur) ter morebitnimi stroški dopolnilnih ukrepov, če so ti določeni v postopku.

V primeru postopka po ZPPPK (Zakon o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev)  vas MZ (Ministrstvo za zdravje) obvesti o obveznostih med samim postopkom.

Vračilo stroškov

Plačana upravna taksa se ob zavrnitvi vloge ne vrača, saj predstavlja plačilo za izvedbo upravnega postopka.

Če so dejanski stroški višji, ministrstvo od vlagatelja zahteva doplačilo.

Kaj če vložim novo zahtevo?

Če vlagatelj vloži novo zahtevo, mora ponovno plačati upravno takso in praviloma tudi predujem za izvedensko mnenje.

Kakšni so izobrazbeni pogoji za priznanje poklicne kvalifikacije?

Za priznanje poklicne kvalifikacije psihoterapevta mora vlagatelj izpolnjevati pogoje glede ravni izobrazbe in ustrezne izobraževalne smeri (psihološka, pedagoška, socialna ali zdravstvena) izobrazbe, kot ju določa ZPtD. Gre za dva samostojna pogoja, ki morata biti izpolnjena hkrati.

Za pridobitev poklicne kvalifikacije je zahtevana najmanj 8. raven Slovenskega ogrodja kvalifikacij (SOK) oziroma primerljiva raven po prejšnjih univerzitetnih študijskih programih (kar praviloma pomeni zaključeno II. bolonjsko stopnjo ali stari univerzitetni programi).

Kakšna izobrazba se upošteva v prehodnem obdobju?

Za osebe, ki uveljavljajo priznanje poklicne kvalifikacije po 39. členu ZPtD, velja posebna ureditev. V skladu s sedmim odstavkom 39. člena se kot ustrezno pridobljena izobrazba šteje katerakoli smer izobrazbe akreditiranega študijskega programa v Republiki Sloveniji, ki je uvrščena najmanj na 8. raven Slovenskega ogrodja kvalifikacij (SOK).

Kako se pri presoji upošteva višja stopnja izobrazbe, na primer doktorat?

Za prehodni postopek je odločilen pogoj iz sedmega odstavka 39. člena ZPtD: upošteva se izobrazba katere koli smeri akreditiranega študijskega programa v Republiki Sloveniji, uvrščena najmanj na 8. raven. Pri konkretni presoji ministrstvo upošteva predložena dokazila o izobrazbi.

Po prehodnem obdobju pa se osnovna strokovna usposobljenost presoja glede na zaključeno drugo bolonjsko stopnjo oziroma primerljivo izobrazbo po prejšnjih univerzitetnih študijskih programih. Če ima posameznik doktorat s področja, ki ga zakon priznava kot ustreznega (npr. pedagoška smer), osnovna izobrazba pa ni pridobljena na eni od predpisanih smeri (npr. kulturologija, antropologija..), doktorat sam po sebi ne pomeni izpolnjevanja zakonskega pogoja glede osnovne strokovne izobrazbe.

Kaj velja za naziv kandidata?

ZPtD določa poseben status kandidata. Pogoji za pridobitev naziva kandidat so določeni v 12. členu ZPtD. Med drugim je zahtevana najmanj 7. raven izobrazbe oziroma ustrezna izobrazba iz prvega odstavka 9. člena, določeno začetno strokovno usposabljanje, osebna izkušnja in pozitivno mnenje supervizorja.

Kandidatura lahko traja največ šest let.

Status kandidata po 12. členu ZPtD je treba ločiti od prehodnega postopka priznanja poklicne kvalifikacije po 39. členu ZPtD.

Kaj če še ne izpolnjujem vseh izobrazbenih pogojev?

Če vlagatelj še ne izpolnjuje vseh pogojev glede ravni ali smeri izobrazbe, ministrstvo njegovo zahtevo presoja v skladu z določbami ZPtD.

Kako se obravnavajo izobraževanja, opravljena pri tujih ustanovah?

Osnovna izobraževanja, opravljena pri tujih izobraževalnih ustanovah oziroma njihovih podružnicah v Sloveniji (npr. SFU Ljubljana), se obravnavajo kot tuje kvalifikacije.

Njihovo priznavanje poteka po določbah Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij (ZPPPK), v okviru katerega Ministrstvo za zdravje presoja, ali pridobljene kompetence ustrezajo pogojem, določenim v Zakonu o psihoterapevtski dejavnosti.

Ali je priporočljivo pridobiti mnenje ENIC-NARIC?

ZPtD za zahtevo po 39. členu ne določa mnenja oziroma odločbe ENIC-NARIC kot obvezne priloge. Pri izobrazbi, pridobljeni v tujini, je treba preveriti, kateri predpisi in postopki se uporabljajo glede na državo, vrsto izobrazbe oziroma poklicne kvalifikacije in druge okoliščine konkretnega primera.

Če je za presojo ravni, statusa oziroma primerljivosti tujega izobraževanja potrebno dodatno dokazilo ali mnenje pristojnega organa, ga lahko ministrstvo zahteva v postopku. Če vlagatelj takšno mnenje oziroma drugo ustrezno dokazilo že ima, ga je smiselno priložiti.

Kako se v prehodnem obdobju upoštevajo različne oblike psihoterapevtskega izobraževanja in usposabljanja?

ZPtD v prehodnem obdobju omogoča širše dokazovanje strokovne usposobljenosti. Ministrstvo pri presoji priznanja poklicne kvalifikacije upošteva celotni strokovni profil posameznika.

To ne pomeni, da posamezno dokazilo ali strokovna izkušnja avtomatično nadomešča zakonsko zahtevo. Njihova dokazna vrednost se presoja skupaj z drugimi predloženimi dokazili in glede na konkretne zahteve strokovne usposobljenosti.

Poleg dokazil o formalnem oziroma psihoterapevtskem izobraževanju se upoštevajo tudi:

• praktične izkušnje s področja psihoterapije,
• strokovno-znanstveno delovanje na področju psihoterapije,
• priporočila priznanih strokovnjakov s področja psihoterapije,
• druga usposabljanja in izobraževanja na področju psihoterapije.

Zakon poleg tega izrecno dopušča dokazila drugih strokovnih delavcev in ustreznih ustanov, pri katerih je oseba opravila usposabljanje.

Slovenska krovna zveza za psihoterapijo je pripravila predlog vloge za priznavanje poklicne kvalifikacije za poklic psihoterapevta ali za status kandidata. Predlagani obrazec ponuja strukturirano obliko oddaje vloge in je usklajena s strani Ministrstva za zdravje. Najdete jo na povezavi: https://www.skzp.si/2026/04/24/vloge-za-priznavanje-poklicne-kvalifikacije/

Kako se dokazuje opravljeno izobraževanje?

5.a Dokazovanje osnovnih znanj s področja psihoterapije in psihoterapiji sorodnih ved v skladu s prvo alinejo 9. člena

V postopku priznanja poklicne kvalifikacije mora vlagatelj izkazati obseg (1200 ur) in vsebino   izobraževanja v skladu z zahtevami ZPtD.

Praviloma se to dokazuje z uradnimi listinami izobraževalne ustanove, iz katerih so razvidni:

• vsebina programa,
• obseg izobraževanja,
• uspešno opravljene obveznosti.

Kaj vključujejo osnovna znanja s področja psihoterapije?

ZPtD v tretjem odstavku 9. člena določa, da mora usposabljanje iz osnovnih znanj s področja psihoterapije in psihoterapiji sorodnih ved vključevati:

• teorije človeškega psihološkega razvoja in teorije osebnosti,
• osnovne teorije psihoterapije in osnovne vrste ter raznolikosti psihoterapevtskih pristopov,
• osnovna znanja s področja psihopatologije in duševnih motenj ter vrste njihovih klasifikacij,
• etične in pravne vidike psihoterapevtskega dela ter osnove raziskovalnega dela in metodologije raziskovanja s področja psihoterapije.

Pod te vsebine se upošteva:

• dele predmetnikov osnovnega univerzitetnega izobraževanja ustrezne smeri, priloženi morajo biti predmetniki in potrdilo o opravljenem študiju (priloga k diplomi, indeks ali druga uradna listina, iz katere so razvidni obseg in vsebina posameznih predmetov)
• opravljen študij propedevtike, priloženi morajo biti predmetniki, obseg izobraževanja in potrdilo izvajalca študija
• opravljena dodatna izobraževanja na področju psihoterapije in sorodnih ved
• potrdila o opravljeni psihiatrični in psihosocialni praksi, o interviziji, o timski obravnavi, udeležbi na kongresih, raziskovalnega dela…
• če vlagatelj uveljavlja delo na področju strokovne literature, raziskovalnega dela ali programov duševnega zdravja, se priporoča, da vlagatelj napiše obrazložitev o količini ur, ki je zajemalo tovrstno delo, katero mora potrditi mentor ali supervizor oziroma druga odgovorna oseba.

Kako se obravnavajo kreditne točke ECTS?

Če je obseg izobraževanja izkazan v ECTS, ZPtD ne določa posebnega pravila za pretvorbo ECTS v ure. Zato iz samega števila ECTS ni mogoče avtomatično sklepati, kako bo posamezno izobraževanje ovrednoteno v postopku priznanja poklicne kvalifikacije. Presoja se v okviru konkretnega postopka na podlagi predloženih dokazil o vsebini in obsegu izobraževanja.

5.b Potrdila o opravljenem izobraževanju v okviru psihoterapevtskega pristopa v skladu z drugo alinejo 9. člena

Potrebno je priložiti potrdila, iz katerih so jasno razvidni:

• skupni obseg izobraževanja (najmanj 600 ur teoretičnih vsebin), vsebine programa, nujno je priložiti tudi predmetnik oziroma opis programa, obseg in trajanje (4 leta) teoretičnega izobraževanja,
• osebna izkušnja (najmanj 180 ur), potrdilo učnega psihoterapevta
• supervizija (najmanj 200 ur srečanj s supervizorjem in najmanj 650 ur dela s klienti pod supervizijo), potrdilo supervizorja
• opravljena psihosocialna ali psihiatrična praksa, potrdilo o obsegu
• opravljeni končni izpiti v skladu z določili zakona

Potrebno je priložiti potrdila vseh psihoterapevtov, pri katerih je bila opravljena osebna izkušnja in vseh supervizorjev za supervizijske ure, ki jih je vlagatelj podal.

V primerih, ko posamezna dokazila ne obstajajo več ali jih zaradi poteka časa ni mogoče pridobiti, lahko vlagatelj predloži druga ustrezna dokazila. Priporočljivo se je obrniti na društvo, kjer lahko izdajo potrdilo glede na obstoječe evidence ali druga dokazila o aktivnostih vlagatelja oziroma jamčijo za verodostojnost njegovega delovanja.

Kako se v prehodnem obdobju presoja usposobljenost učiteljev in supervizorjev?

Do ustanovitve zbornice in uveljavitve podzakonskih predpisov iz 14. in 15. člena ZPtD ministrstvo presoja ustreznost dokazil, s katerimi učitelj oziroma supervizor izkazuje svojo strokovno usposobljenost. Oseba lahko na ministrstvo poda tudi zahtevo za presojo strokovne usposobljenosti za pridobitev naziva učitelj oziroma supervizor.

Kakšna je vloga supervizorja?

ZPtD pri posameznih elementih strokovne usposobljenosti izrecno določa dokazovanje s potrdilom supervizorja. V prehodnem obdobju se kot ustrezna dokazila lahko upoštevajo tudi dokazila drugega strokovnega delavca, ki je do začetka uporabe ZPtD izvajal naloge psihoterapevta, učitelja oziroma supervizorja v okviru svojih pridobljenih kompetenc. Vsebine in obseg izobraževanja potrdi nosilec izobraževanja.

Ker zakon za vsa dokazila ne določa posebne oblike, je priporočljivo, da je potrdilo čim bolj konkretno in vsebuje podatke, ki jih lahko izdajatelj neposredno potrdi.

Ali mora biti osebna izkušnja opravljena v okviru istega psihoterapevtskega pristopa?

ZPtD določa najmanj 180 ur osebne izkušnje. Od tega morata prevladujoči psihoterapevtski pristop in vrsta psihoterapevtske obravnave obsegati najmanj 150 ur, najmanj 40 ur osebne izkušnje pa mora biti opravljenih pri istem psihoterapevtu z licenco.

V prehodnem postopku je zato priporočljivo predložiti dokazila, iz katerih so čim bolj jasno razvidni skupni obseg osebne izkušnje, pristop oziroma pristopi, vrsta obravnave ter izvajalec osebne izkušnje. Vlagatelj naj odda vsa potrdila o opravljeni osebni izkušnji – tudi potrdila o opravljeni osebni izkušnji  v okviru drugih psihoterapevtskih pristopov.

Kako se dokazuje praktično delo?

Pri presoji v prehodnem obdobju ministrstvo izrecno upošteva tudi pridobljene praktične izkušnje s področja psihoterapije. Zato je priporočljivo, da vlagatelj čim bolj konkretno dokumentira obseg in naravo svojega dosedanjega psihoterapevtskega dela, npr.:  obdobje dela, obseg, individualno/skupinsko/družinsko delo, populacijo, okolje dela, supervizijo…

Kot dokazila se lahko predložijo zlasti:

• potrdila delodajalcev,
• potrdila strokovnih društev ali organizacij,
• potrdila supervizorjev,
• druge listine, iz katerih je razvidno opravljanje psihoterapevtskega dela.

Dokazno vrednost posameznih dokazil ministrstvo presoja v okviru upravnega postopka.

Pri dokazovanju praktičnega dela naj bo iz dokazila razvidno kdo, kje, v katerem obdobju, v kakšnem obsegu, s katero populacijo, katero vrsto obravnave, v katerem pristopu in pod kakšno obliko supervizije je delo opravljal.

Kako se dokazuje delo prek samostojne dejavnosti?

Pri opravljanju psihoterapevtske dejavnosti v okviru zasebne prakse lahko vlagatelj predloži različna razpoložljiva dokazila o dejanskem opravljanju dejavnosti in njenem obsegu, npr. potrdilo supervizorja, dokazila o opravljanju dejavnosti, poslovno dokumentacijo, pogodbe, račune oziroma druga dokazila. Če druga dokazila niso razpoložljiva, lahko vlagatelj predloži tudi lastno izjavo, katere dokazno vrednost ministrstvo presodi v okviru celotnega postopka.

Kako se dokazuje prostovoljsko delo?

Če je bilo psihoterapevtsko delo opravljeno prostovoljno, se lahko dokazuje s potrdili organizacije oziroma odgovorne osebe, pri kateri je bilo delo opravljeno.

Upoštevajo se lahko tudi druga dokazila, če omogočajo ugotovitev obsega in vsebine opravljenega dela.

Kaj če posameznih dokazil ni več mogoče pridobiti?

Če posamezna dokazila zaradi poteka časa niso več dostopna, priporočamo, da vlagatelj predloži druga razpoložljiva dokazila ali pridobi potrdilo organizacije oziroma strokovnega združenja, ki lahko potrdi njegovo strokovno delovanje ali verodostojnost razpoložljive dokumentacije.

Pod kakšnimi pogoji se lahko upošteva že opravljeno praktično usposabljanje?

V prehodnem obdobju se ne presoja zgolj, ali je bilo usposabljanje opravljeno v ustanovi s statusom učne ambulante po novem zakonu. 40.člen ZPtD določa, da do uveljavitve podzakonskega predpisa o učnih ambulantah ministrstvo s pomočjo izvedenca presoja ustreznost dokazil ustanov, pri katerih je oseba opravila strokovno usposabljanje.

Zato je priporočljivo priložiti čim bolj konkretna dokazila o ustanovi, obsegu, vsebini, mentorstvu oziroma superviziji in obdobju opravljenega usposabljanja.

Ali je klinična praksa pogoj za pridobitev statusa kandidata?

Klinična oziroma opazovalna praksa kot samostojno poimenovan pogoj ni navedena med pogoji za pridobitev naziva kandidata. To pa ne pomeni, da kandidat nima praktičnega usposabljanja v zdravstvenem okolju: 12. člen ZPtD določa najmanj 100 ur usposabljanja s področja obravnave duševnih stanj pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti v okviru multidisciplinarnega zdravstvenega tima.

Kaj so učne ambulante?

ZPtD predvideva izvajanje praktičnega usposabljanja tudi v učnih ambulantah pod strokovnim mentorstvom. Podrobnejši pogoji njihove organizacije in delovanja bodo določeni s podzakonskimi predpisi.

V katerem jeziku poteka postopek?

Upravni postopek poteka v slovenskem jeziku.

Ali morajo biti dokumenti v slovenskem jeziku?

Upravni postopek se vodi v slovenskem jeziku. Če je listina sestavljena v tujem jeziku, lahko organ zahteva overjen prevod, kadar je ta potreben za izvedbo postopka.

Če vlagatelj ni prepričan, ali je za posamezno listino potreben prevod, je smiselno to preveriti pri ministrstvu oziroma listino predložiti skupaj s prevodom.

Ali potrebujem odločbo oziroma mnenje ENIC-NARIC?

ZPtD za zahtevo po 39. členu ne določa odločbe ENIC-NARIC kot obvezne priloge.

Če je vprašanje ravni ali statusa tujega izobraževanja pomembno za odločitev, lahko ministrstvo zahteva ustrezno mnenje oziroma dokazilo o izobraževanju. Pri priznavanju tujih poklicnih kvalifikacij ZPPKZD izrecno omogoča, da ministrstvo za določitev stopnje izobraževalnega programa zahteva mnenje ministrstva, pristojnega za šolstvo.

Če vlagatelj takšno mnenje že ima, ga je smiselno priložiti.

Kako se dokazuje znanje slovenskega jezika?

ZPtD določa, da mora psihoterapevt obvladati slovenski jezik za opravljanje poklica.

Način dokazovanja znanja slovenskega jezika se določi v skladu z veljavno zakonodajo.

Kaj velja za tuje strokovnjake?

Pri tujih strokovnjakih je treba razlikovati med začasnim oziroma občasnim opravljanjem storitev in trajnim opravljanjem poklica v Republiki Sloveniji. Pogoji so odvisni od države, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena, in od pravne podlage za opravljanje reguliranega poklica v Republiki Sloveniji.

Pri občasnem ali začasnem opravljanju storitev se uporabljajo določbe Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij glede začasnega opravljanja storitev, polno priznanje po ZPPPK ni potrebno. Zadostuje vložitev prijave za občasno opravljanje storitev (pod pogojem, da so priznani v matični državi EU).

Za trajno opravljanje psihoterapevtske dejavnosti (redna zaposlitev, stalna praksa ali stalna supervizija) je treba izpolniti pogoje, določene z veljavno slovensko zakonodajo, vključno s postopkom priznanja poklicne kvalifikacije.

Kaj velja za osebe, ki so poklicno kvalifikacijo pridobile v tujini?

Pri osebah, katerih izobrazba oziroma poklicna kvalifikacija je bila pridobljena v tujini, je treba poleg ZPtD preveriti tudi predpise, ki urejajo priznanje tujih poklicnih kvalifikacij oziroma opravljanje reguliranega poklica v Republiki Sloveniji. Kateri postopek se uporablja, je odvisno od države, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena, vrste kvalifikacije in drugih okoliščin konkretnega primera.

Kdaj se opravlja strokovni izpit?

Dokumentacija, ki je bila podlaga za pripravo teh pojasnil, ne vsebuje uradnih informacij o rokih ali vsebini strokovnega izpita po priznanju poklicne kvalifikacije.

Ali lahko v prehodnem postopku uveljavljam oprostitev strokovnega izpita?

Da. 39. člen ZPtD določa, da lahko ministrstvo na podlagi predloženih ustreznih dokazil osebo oprosti opravljanja posameznih vsebin strokovnega izpita ali strokovnega izpita v celoti.

Pri tem bo odločilna vsebina predloženih dokazil in njihova povezava z zahtevami strokovne usposobljenosti. Zato je smiselno v zahtevi že ob vložitvi predložiti vsa dokazila o predhodno opravljenih vsebinah, izpitih oziroma drugih oblikah preverjanja znanja, za katere vlagatelj meni, da so relevantna za morebitno oprostitev. Pomembno je, da vlogi priloži prošnjo za (delno) oprostitev opravljanja strokovnega izpita.

Pri presoji o (delni) oprostitvi opravljanja strokovnega izpita je pomemben celosten profil vlagatelja, kjer opišemo delovne izkušnje. Pri uveljavljanju oprostitve je smiselno predložiti čim bolj konkretna dokazila o predhodno pridobljenih znanjih, preverjanju znanja, strokovnem delu in drugih izkušnjah, ki so relevantne za presojo strokovne usposobljenosti. Ministrstvo odloči na podlagi predloženih dokazil.

Kako ministrstvo odloča o zahtevi?

Ministrstvo v postopku priznanja poklicne kvalifikacije presoja izpolnjevanje zakonskih pogojev na podlagi predložene dokumentacije. Pri tem upošteva tudi posebna pravila iz šestega odstavka 39. člena ZPtD glede celotnega strokovnega profila vlagatelja.

Če je za odločitev potrebno strokovno znanje, lahko pridobi mnenje izvedenca ali druge pristojne strokovne institucije.

Kakšna je vloga izvedencev?

Izvedenci sodelujejo pri strokovni presoji posameznih zahtev, kadar je to potrebno za ugotovitev dejanskega stanja.

Ali je izvedensko mnenje zavezujoče?

Ne. Veljavna zakonodaja ne določa, da bi bilo izvedensko mnenje pravno zavezujoče za ministrstvo. Končno odločitev sprejme organ, ki vodi upravni postopek.

Kakšni so roki za odločanje?

Za prehodni postopek po 39. členu ZPtD velja posebna ureditev: ministrstvo mora o zahtevi odločiti v treh mesecih.Dno obrazca

Kaj če ministrstvo do začetka uporabe zakona še ne bo odločilo?

Če ministrstvo o zahtevi za priznanje poklicne kvalifikacije ne odloči do začetka uporabe zakona, lahko oseba na podlagi potrdila o vloženi zahtevi do pravnomočne odločitve pristojnega organa nadaljuje z delom.

Potrdilo o vloženi zahtevi je zato pomemben dokument, ki ga je priporočljivo shraniti.

Ali lahko sodelujem pri ugotavljanju dejanskega stanja?

Da. Kot stranka v upravnem postopku lahko navajate dejstva, predlagate dokaze ter se izjavite o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev. Če organ pred izdajo odločbe ugotovi dejstva ali okoliščine, ki lahko vplivajo na odločitev, mora stranki omogočiti, da se o njih izjavi, kadar zakon ne določa drugače.

Ali lahko vpogledam v svojo dokumentacijo?

Da. Stranka ima pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente, v skladu z določbami ZUP.

Katero pravno sredstvo lahko uporabim, če se z odločbo ne strinjam?

Pri odločbi, ki jo na prvi stopnji izda ministrstvo, je treba glede pravnega sredstva preveriti pravni pouk v konkretni odločbi. Po ZUP je zoper odločbo ministrstva pritožba dovoljena le, če je to določeno z zakonom. Če pritožba ni dovoljena, je lahko zoper odločbo zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Vlagatelj naj zato vedno ravna v skladu s pravnim poukom v odločbi.