“Klinični psihologi svoje nasprotovanje uporabe poimenovanja psihoterapije tudi za dejavnost izven zdravstva (za katero predlagajo imenovanje psihosocialno svetovanje) utemeljujejo z razlogom, da ne bi prihajalo do zmede pri uporabnikih. Če opredelimo psihoterapijo zaradi strokovnega mnenja slovenskih kliničnih psihologov drugače, kot se jo razume praktično v večini Evropskih držav in najpomembnejših strokovnih organizacij, bo seveda tudi zaradi tega prihajalo do številne zmede pri uporabnikih, da ne govorimo o zmedi pri evropskih združenjih in vključevanju slovenskih organizacij v njih. Zaradi takega strokovnega mnenja slovenskih kliničnih psihologov, bi se potem morale številne psihoterapevtske organizacije (npr. Slovenska krovna zveza za psihoterapijo), očitno preimenovati v psihosocialno svetovalne organizacije, kar bi verjetno povzročalo še dodatno zmedo. Zaradi akreditiranih programov in že podeljenih javno veljavnih naslovov s področja psihoterapije (npr. specialist zakonske in družinske terapije), po Zakonu o visokem šolstvu, pa tudi npr. habilitacijskih področij, bi bila njihova prepoved uporabe in preimenovanje celo v nasprotju z zakonom in pravnim redom.”

Prof. dr. Robert Masten