Kot predsednica Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP) čutim etično odgovornost, da se odzovem na pritiske, ki jih v tem trenutku izvajajo psihiatri in klinični psihologi. Predlog zakona o psihoterapiji interpretirajo zelo zavajajoče.

Spoštujem psihiatrično in klinično psihološko stroko, cenim njihovo nepogrešljivo znanje in se zahvaljujem tudi vsem tistim, ki konstruktivno sodelujejo s psihoterapevti. Skupaj smo dokazali skozi številne obravnave ljudi v stiski, da smo uspešni.

Opozarjam na pomembno dejstvo, da psihoterapevti obstajamo in delujemo v Sloveniji že več kot 20 let, zato je skrajni čas, da se naš poklic regulira. Pravna država naj bi na takšen način namreč delovala – kar v družbi obstaja in se razvija, se mora pravno regulirati. Svet se tako hitro spreminja in z njim tudi poklici. Koliko novih poklicev se je v zadnjem desetletju razvilo in se še razvijajo. Poudarjam, da nismo klinični psihologi, nismo psihiatri in ne vstopamo na njihovo strokovno področje. Psihoterapija kot metoda zdravljenja, kakor jo uporabljajo, še vedno ostaja v njihovih strokovnih rokah. Psihoterapija, ki jo izvajamo psihoterapevti, pa spada v naše strokovne roke.

Psihoterapevtska obravnava ranljivih nikakor ne spada v bojno polje med strokami, ampak zahteva njihovo nujno sodelovanje.

Psihoterapija mora biti hitra in dostopna za ljudi, zato je zakon nujen.

Ksenja Kos, CTA-P
predsednica SKZP