Spletni seminar o najstnikih

Slovenska krovna zveza za psihoterapijo

vabi na spletni seminar z naslovom

NAJSTNIKI – zakaj se vedejo tako?

v četrtek, 17. aprila 2025, od 17. do 20. ure.

Seminar bo vodila doc. dr. Tina Bregant, dr. med., spec. pediatrije,
spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine.

Najstniki so s svojim vedenjem vedno in povsod po svetu vznemirjali družbo. V zadnjem času se vrstijo študentski protesti, ki nas opominjajo, da se v naši družbi nekaj dogaja, kar pa vznemirja najstnike širom po Evropi. Najstniki so neke vrste lakmusov papir sprememb v družbi. Da bi postali, kar si želijo, morajo njihovi možgani mleti ogromne količine podatkov in življenjskih izkušenj. V njihovih možganih se dogajajo prave biokemične in tudi strukturne (anatomske) drame.

Njihovi možgani se fizično spreminjajo in zorijo iz otroških v odrasle, zrele možgane. V obdobju najstništva se v možganih nalaga mielin, ki je debela bela maščobna ovojnica okoli nevronov, ki omogoča hitro in kakovostno posredovanje impulzov. V obdobju najstništva je hitrost procesiranja največja! Prefrontalna skorja, ki je sedež abstraktnega mišljenja, a tudi nadzira impulze in je sedež izvršilnih funkcij, šele zori. Ravnovesje v delovanju možganskih struktur se poruši. V ospredje pride delovanje evolucijsko starejših, globlje ležečih struktur: reaktivnost amigdal, mandljastih jeder, ki sta osrednji strukturi za procesiranje strahu, spremenita dejavnost. Najstniki zato želijo več, hitreje, bolje. Ker pa prefrontalna skorja, ki je središče za izvršilne funkcije, še zori, ni pravega nadzora nad vedenjem. Prevladuje impulzivnost, zato najstnik skoči, oddrvi, se požene v globino… V tem obdobju tudi pride do tanjšanja možganske skorje, predvsem na račun kopičenja mielina pod skorjo, pa tudi zaradi obrezovanja sinaps. Sinapse v tem obdobju propadajo in se obrezujejo, kar omogoča bolj učinkovito delovanje možganov.

V spletnem seminarju si bomo dovolili pokukati v možgane najstnika. Kako se počutijo. Zakaj mi ne razumemo njih – oni pa ne nas. Vprašali se bomo tudi, kaj se dogaja danes. Kaj je s porastom anksioznosti, kaj omogoča odpornost na stres in kaj pomeni, da je najstnikov danes v svetu največ v zgodovini (po ocenah Unicefa 1.3 bilijona!), a hkrati so ves čas nadzorovani s pomočjo socialnih omrežij, ki jih uporabljajo tako njihovi prijatelji kot družina in se ne morejo nikamor umakniti: karkoli počnejo, jih nekdo opazuje. Kaj to pomeni za najstnike, katerih možgani ne želijo omejitev – do meja sprejemljivosti oziroma kaj se zgodi z mejami, če so vsepovsod okoli nas?

Najstništvo je obdobje izzivov in priložnosti, ki nam omogoči »dozoreti« naše možgane, da postanemo samouresničeni posamezniki. Če nam je dovoljeno biti najstnik. Najstniki nehote, tudi kadar izberejo zabavo, v resnici izberejo učenje – za življenje, če jim to dovolimo.

PREDAVATELJICA:

Doc. dr. Tina Bregant, dr. med. je specialistka pediatrije ter fizikalne in rehabilitacijske medicine, ki dela z otroki in mladostniki že 25 let. Doktorirala je leta 2013 s področja nevroloških ved. Zaposlena je v CIRIUS Kamnik, kot pediatrinja in fiziatrinja, kjer dela z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami. Bila je državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, redno sodeluje v nacionalnih programih za preventivo, kurativo in opolnomočenje otrok in mladostnikov (program ZDAJ, #To sem jaz, Vodnik o nosečnosti, porodu in zgodnjem starševstvu itd.). Predava na Medicinski fakulteti, Pedagoški fakulteti, Fakulteti Sigmunda Freuda in Fakulteti za zdravstvo. Je avtorica številnih del, ki jih redno objavlja tako v domačih kot tujih strokovnih revijah. Zadnja knjiga, ki jo je objavila, “Vznemirljivo potovanje po razvijajočih se možganih”, je bila praktično takoj razprodana in posega na področje nevroznanosti in vzgoje ter je kombinacija znanstvene monografije s področja nevroznanosti ter praktičnega priročnika o vzgoji otrok. Piše in predava o tem, kar dela, ker verjame, da le z izmenjavo mnenj, izkušenj, strokovnosti in dobronamernosti lahko skupaj ustvarjamo boljši svet za naše otroke in mladostnike.