Izvršilne funkcije in regulacija čustev

Slovenska krovna zveza za psihoterapijo

vabi na spletni seminar z naslovom

IZVRŠILNE FUNKCIJE IN REGULACIJA ČUSTEV,

ki bo v četrtek, 26. januarja 2023, od 17. do 20. ure.

Seminar bo vodila
Barbara Šömen Škrabolje, prof. defektologije, spec. družinske in zakonske psihoterapije.

Sodobna nevroznanost in študije na področjih razvoja govora in jezika, strategij učenja in čustvene inteligentnosti presenetljivo enotno zagovarjajo pomembnost spodbujanja razvoja veščin izvršilnih funkcij. Čeprav so bistvenega pomena, se z njimi ne rodimo. Zagotavljanje podpore, ki jo otroci in mladostniki potrebujejo za razvijanje veščin izvršilnih funkcij doma, v otroškem varstvu ter v predšolskih in šolskih programih, je ena najpomembnejših odgovornosti družbe.

Izvršilne funkcije nam med drugim omogočajo organizacijo, načrtovanje, vzdrževanje pozornosti, metakognicijo, obvladovanje impulzov in nam pomagajo uravnavati naše vedenje. Teoretičnih modelov izvršilnih funkcij je več, za potrebe predavanja bomo upoštevali model (Diamond, 2013), ki opisuje tri jedrne izvršilne funkcije, ki so med seboj prepletene in soodvisne:

inhibicijo (upiranje prevladujočemu ali močno izurjenemu oz. naučenemu odzivu)
delovni spomin (redno spremljanje ali pregledovanje vsebine delovnega pomnjenja)
kognitivno fleksibilnost (prilagodljivo spreminjanje med nalogami in seti)

Raziskave kažejo, da imajo izvršilne funkcije velik vpliv, ne le na akademsko uspešnost, ampak tudi na posameznikov socialno-čustveni razvoj, telesno in duševno zdravje, delovno uspešnost, partnerstvo in družinske odnose ter zagotavljanje višje kakovosti življenja nasploh. Na področju razvoja izvršilnih funkcij v predšolskem in šolskem obdobju strokovnjaki pogosto opažamo šibkosti. Te niso prisotne samo pri otrocih in mladostnikih z razvojnimi specifikami in/ali primanjkljaji na posameznih področjih učenja, ampak tudi pri tistih s pričakovanim/tipičnim razvojem, kot tudi pri odraslih. Spodbujanje učinkovitejših izvršilnih funkcij je še vedno premalo izkoriščen potencial vzgojno-izobraževalnih programov in terapevtskih praks.

Kot človeška bitja smo usmerjeni k povezanosti in pripadnosti. Razvoj naših možganov in našega preživetja je odvisen oz. se zanaša na te nevrobiološke povezave. Razvoj izvršilnih funkcij je tesno prepleten z razvojem veščin, s katerimi usmerjamo, uravnavamo svoje občutke, čustva in posledično svoje vedenje. Iz sodobnih raziskav vemo, da so veščine, ki omogočajo uravnavanje občutkov, čustev in vedenja osnovane na razvoju t.i. čustvene regulacije.

Uravnavanje/regulacija čustev gre v dve smeri:

uravnavanje/regulacija svojih lastnih čustev – t.i. samoregulacija
uglasitev na čustva druge osebe – t.i. koregulacija

Pri samoregulaciji gre za uporabo specifičnih strategij za upravljanje, uravnavanje lastne čustvene dinamike oz. čustvenega stanja ter posledično vedenja v različnih življenjskih okoliščinah. Samoregulacija deluje kot notranja predloga, scenarij, s katerim si otroci, mladostniki in odrasli pomagamo, da lahko ustrezneje uravnotežimo svoje potrebe in spreminjajoče se zahteve življenja in okolja. Raziskave kažejo, da imajo zrelejše oblike regulacije čustev več pozitivnih posledic, ki lahko vključujejo: boljše psihološko zdravje, boljšo socialno vključenost, izboljševanje rezilientnosti (sposobnosti odzivanja na /soočanja s stresnimi dogodki), bolj polno doživljanje šolske ali delovne uspešnosti.

Samoregulacija se lahko od najzgodnejših let do poznega odraslega obdobja dovolj optimalno razvija le v varnih odnosih z drugo osebo (odraslim ali vrstnikom), skozi t.i. proces koregulacije. Koregulacija čustev v odnosu starš/skrbnik/vzgojitelj/učitelj – otrok, je proces souravnavanja regulacije otrokovih čustev in čutenj. Ko starš, vzgojitelj, učitelj empatično zdrži ob otroku v stiski, se vzpostavi čustvena resonanca – ta proces oz. dogajanje imenujemo koregulacija.

S samoregulacijo ali koregulacijo vzpostavljena “varnost v nevarnosti” krepi izjemno pomembno kvaliteto v našem življenju, t.i. rezilientnost – vzdržljivost, odpornost tudi v negotovih trenutkih življenja. Rezilientnost krepimo tudi z učinkovitimi izvršilnimi funkcijami, za katere je značilno da so – tako kot rezilientnost – v tesni soodvisnosti od spanja, stresa ter omenjene regulacije čustev.

VSEBINA

Izvršilne funkcije (IF)
- Opredelitev pojma in teoretični modeli
- Opredelitev in razvoj posameznih funkcij IF:
  - Inhibicija
  - Delovni spomin (posodabljanje/updating)
  - Kognitivna fleksibilnost (preklapljanje/switching)
- Nevrobiološke osnove IF
- Težave na področju IF
- Spodbujanje razvoja IF v predšolskem in šolskem obdobju (dejavnosti, igre, protokoli)

Povezanost IF in regulacije čustev

Regulacija čustev (RČ)
- Opredelitev pojmov: regulacija čustev, samoregulacija, disregulacija, koregulacija, nevrocepcija, interocepcija
- Teoretična izhodišča RČ (polivagalna teorija, relacijsko-razvojno-sistemske teorije)
- Nevrobiološke osnove RČ
- Razvoj regulacije čustev, samoregulacije, koregulacije
- Koregulacija
  - Pomen
  - Strategije koregulacije

Rezilientnost
- Opredelitev pojma rezilientnosti
- Strategije/tehnike, ki krepijo rezilientnost

Ključne besede: izvršilne funkcije, regulacija čustev, samoregulacija, koregulacija

O PREDAVATELJICI:

Barbara Šömen Škrabolje, prof. defektologije, spec. družinske in zakonske psihoterapije, www.specialni-pedagog.si, info@specialni-pedagog.si.

Po poklicu je specialna pedagoginja s specializacijo s področja družinske in zakonske psihoterapije. Deluje v okviru svojega Terapevtsko izobraževalnega centra Arborvitae. Na svoji več kot 25-letni poklicni poti se srečuje z družinami, starši in njihovimi otroki ali mladostniki z različnimi razvojnimi in specifičnimi učnimi težavami ter vzgojnimi izzivi. Poleg psihoterapevtskega znanja in prostovoljnega dela je pridobivala znanja s številnih drugih področij: pedagoška kineziologija, senzorna integracija, pristop MNRI in Floortime, program Funkcionalnega učenja, zgodnje opismenjevanje in preventiva SUT, avtizem, terapevtski pes v pedagoškem procesu, Bal-A-Vis-X idr. Kot predavateljica je sodelovala na številnih delavnicah in seminarjih doma ter znotraj Erasmus+ projektov.