1. Opredelitev problema raziskovanja

V času zbiranja podatkov se je začel oblikovati register psihoterapevtov, supervizorjev ter specializantov psihoterapije v Sloveniji s strani Slovenske Krovne Zveze Psihoterapevtov – SKZP. Do sedaj se ponudnikov psihoterapevtske dejavnosti generalno ni usmerjalo v jasno predstavitev za uporabnika spleta (če je bila usmeritev, je bila lokalna s strani mentorja, strokovne organizacije). Psihoterapevt se na spletu predstavi glede na lastno mnenje kaj je pomembno predstaviti bodočim klientom oziroma spletnim iskalcem.

Vprašanje raziskave: Kakšno je trenutno stanje ponudbe psihoterapevtske storitve na spletu in ob tem informacije, ki jih izvajalec predstavi uporabnikom spleta o sebi in psihoterapevtskem pristopu?

Za učinkovito in primerno odločanje uporabnikov spleta je pomembno imeti dovolj jasnih informacij za potencialnega klienta. Hkrati veljavne informacije omogočajo kredibilnost psihoterapevta ter nadzor nad tistimi, ki le-teh nimajo.

2. Opredelitev namena raziskave

Namen raziskave je ugotoviti koliko od ponudnikov psihoterapevtskih storitev na spletu objavi informacije, ki jih kot kriterije raziskujem ter katerih od kriterijev ponudniki na spletnih straneh ne omenjajo. In posledično ugotoviti kakšne informacije predstavijo ponudniki na spletnih straneh.

3. Opredelitev vzorca

Vzorec predstavljajo pravni ali fizični subjekti, ki na spletni strani ponujajo psihoterapevtsko storitev. V vzorec vključujem vse ponudnike psihoterapije – subjekte, tiste, ki ponujajo kot edino dejavnost psihoterapijo kot tiste, ki ponujajo ob tej, tudi druge dejavnosti, npr. psihološko svetovanje, NLP Coaching, itn. Vzorec zajema vse povezave na spletne strani psihoterapevtov prvih desetih strani Google s ključno besedo Psihoterapija, to je 96 povezav.

4. Opredelitev metodologije

Začetek dela raziskave vključuje oblikovanje kriterijev, katere raziskujem na spletnih straneh ponudnikov. Kriteriji poleg splošnih informacij o ponudniku, vključujejo tudi predstavitev modalitete, področje in oblika dela, navedba članstva v organizacijah in cen terapije.

 

Kriteriji, ki so vključeni v raziskavo:

• Ime izvajalca, ter status (poslovni/primarna ali sekundarna zaposlitev)
• Ime in priimek ter formalna izobrazba (koliko časa je v stiku s psihoterapijo)
• Lokacija in kontakt
• Psihoterapevtski pristop in naziv (specializant ali diplomirani) ter omemba supervizij dela
• Predstavitev psihoterapevtskega pristopa in promocija preko linkov, člankov, itn.
• Področje dela (simptomatika/problemi)
• Dodatna znanja in storitve
• Oblika dela (individualna, skupinska, partnerska, družinska)
• Navedba članstva v slovenskih / tujih strokovnih organizacijah
• Navedba dela po etičnem kodeksu
• Navedba cene terapevtske ure

Po postavljenih kriterijih delo zaobsega raziskovanje kriterijev po spletnih straneh kot jih umešča brskalnik google na zapovrstnih desetih straneh po sledeči ključni besedi: Psihoterapija.

5. Opredelitev cilja

Cilj raziskave je vpogled v informacije, ki jih slovenski ponudniki psihoterapevtskih dejavnosti predstavljajo na spletnih straneh.

6. Opredelitev uporabnikov raziskave

Uporabnost raziskave je v vpogledu v spletne strani ponudnikov psihoterapije ter informacijah, ki jih predstavljajo. To koristi tako tistim, ki jih zanima urejenost informacij na spletu o psihoterapiji kot bodočim psihoterapevtom, ki bodo predstavljali svoje storitve na spletnih straneh.

7. Definiranje načinov za zagotovitev uporabnosti raziskave (dostopnost stroki in javnosti)

Raziskava je uporabna za javnost, ker predstavlja zbor podatkov iz slovenskih spletnih strani o ponudnikih psihoterapevtskih storitev ter njihovih informacijah.

Stroki predstavlja vpogled v širino oziroma omejenost predstavljanja informacij ter številu ponudnikov, ki zagotavljajo varnost procesa klientom z informacijami o lastnih suprevizijah in supervizorju, etičnemu kodeksu ter članstvu nacionalni organizaciji oziroma organizaciji modalitete.

8. Predstavitev rezultatov in interpretacija

Pridobivanje informacij na spletnih straneh sem zaključila s 13.04.2015. Naslovi vseh v raziskavo vključenih spletnih strani so bili zajeti na dan 13.4.2015, analiza zajetih podatkov pa se je zaključila 10.5.2015. Na desetih straneh, ki jih v iskalniku ponudi Google, sem pod ključno besedo  »Psihoterapija« raziskala 96 povezav.

 

a.  Oblika registracije psihoterapevtske dejavnosti

Prvi kriterij, ki sem ga raziskovala, je navedba registracije psihoterapevtske dejavnosti ter njihove oblike, ki se jih ponudniki odločijo registrirati.

Podatki kažejo, da skoraj polovica ponudnikov, 41%, na svojih spletnih straneh ne predstavijo oblike registracije njihovih dejavnosti.

Tisti, ki predstavijo svoj poslovni status, kar tretjina, 28%, izvajajo svoje storitve kot samostojni podjetniki (s.p.), 16% pa v obliki inštituta. Število samostojnih podjetnikov kaže na današnji trend samozaposlovanja ter povečanega zanimanja za delo psihoterapevta. Pri preverbi 27 s.p.-jev, se 12 le-teh predstavlja kot specializanti psihoterapije, 10 kot certificirani  psihoterapevti (od teh 6 navaja Evropsko diplomo psihoterapije) ter ostali, ki ne predstavijo svojega naziva v psihoterapiji.

V majhnih deležih se ponudniki psihoterapevtskih dejavnosti registrirajo v obliki društva, zavoda ali d.o.o.-ja.

 

b.  Psihoterapija kot zaposlitev

V drugi točki sem ugotavljala, ali je preko predstavitve na spletni strani mogoče razbrati, ali je pri ponudnikih psihoterapije to njihova primarna zaposlitev, ali jim to predstavlja dodatno dejavnost ob drugi zaposlitvi. Osnova za ugotavljanje mi je bilo lastno razumevanje ponudnikove predstavitve zaposlitve in predstavitve delovnega časa.

Iz vsebin na spletnih straneh sem razbrala, da se ponudniki psihoterapije v 81% predstavijo na način, iz katerega lahko iskalec spleta sklepa, da psihoterapijo izvajajo kot primarno zaposlitev. To pomeni, da ponudnik ne izvaja dela pri drugemu delodajalcu. Ne pomeni pa, da ob ponudbi psihoterapevtske dejavnosti, ne ponuja še ostalih storitev: delavnice, svetovanje, coaching, izobraževanje, itn. To nujno ne pomeni, da odraža dejansko stanje.

 

c.  Predstavitev psihoterapije

Tretji kriterij, ki je pomemben za bodočega klienta, ko se odloča za psihoterapevta, je vsekakor  predstavitev psihoterapevta. Pri iskanju podatkov predstavitve je bilo pomembno, da se terapevt na svoj način predstavi. Načina predstavitve nisem omejila različne kriterije, kajti pomembnejše podatke sem v nadaljevanju razločila.

Ugotovila sem, da se psihoterapevti zavedajo pomembnosti lastne predstavitve za iskalce psihoterapije, kajti v 97% spletnih ponudnikov se terapevt/i predstavi/jo. Predstavitve se razlikujejo od formalnih (redki dodajo svoj CV), kratkih, dolgih, z referencami, fotografijami in do osebnih predstavitev.

Menim, da se lahko spletni iskalci psihoterapije že skozi način predstavitve terapevta odločajo, kateri jim je primernejši.

Zanimivo je, da poleg predstavitve velik del ponudnikov psihoterapije, 79%, objavi tudi svojo fotografijo.

 

d.  Izobrazba psihoterapevtov

V nadaljnjem raziskovanju spletnih predstavitev sem natančneje ugotavljala, ali ponudniki navedejo svojo dokončano formalno izobrazbo in psihoterapevtsko modaliteto, katero so študirali in jo uporabljajo pri svojem delu.

85% ponudnikov psihoterapevtske storitve predstavi svojo formalno izobrazbo. Torej 15% ponudnikov tega ne objavi. Pomembnost objave dokončane formalne izobrazbe predstavlja  kvalificiranost psihoterapevta, kajti pri večini modalitet je pogoj študija dokončana sedma stopnja izobrazbe.

Zaradi velikega deleža objavljenih stopenj in smeri izobrazb, sem se odločila, da le te predstavim.

V največjem številu, 21%, so ponudniki psihoterapije diplomirani, magistrirani, specializirani ali doktorirani v psihologiji. V velikem deležu so tudi psihoterapevti diplomirani iz socialnih in filozofskih študij, 14%. Marsikateremu je naravna pot nadaljevanje študija psihoterapije, kajti verjetno se je s tematiko srečal že v času formalnega študija.

Le v 4% se predstavljajo psihoterapevti, ki so doktorji medicine oziroma diplomirani iz zdravstva. Ter 5% psihoterapevtov, ki so zaključili zakonsko in družinsko psihoterapijo oziroma diplomirali iz psihoterapevtskih znanosti.

17% predstavljajo različni dodiplomski študiji, kot so prevajalec, antropolog, glasbeni akademik, kulturolog, inženir kranjske arhitekture, slavist, oblikovalec vizualnih komunikacij, turistični organizator, komunikolog, literarni komparativist.

4% podiplomskega študija pa predstavljajo politolog in gradbenik.

Spletne strani zavodov oziroma inštitutov, opisujejo strokovnjake različnih dokončanih formalnih izobrazb, kateri so posebej uvrščeni v kategorijo Več različnih strokovnjakov.

 

e.  Psihoterapevtske modalitete

Psihoterapevti na spletnih straneh v 95% predstavijo katero psihoterapevtsko modaliteto so zaključili oziroma študirajo. Takšna informacija je lahko uporabna za zahtevnejše iskalce psihoterapevtskih storitev, ki imajo nekaj znanja o psihoterapiji oziroma želijo več vedeti o pristopu, preden gredo v psihoterapevtski proces. Za iskalce, ki ne poznajo pristopov, je pomembno, da imajo možnost o le-teh prebrati na spletnih straneh.

V največjem deležu, 20%, se predstavljajo integrativne psihoterapije, a je pomembno poudariti, da so tu združene različne modalitete integrativnih psihoterapij. Temu sledijo psihoterapevti psihoanalitičnih smeri, to je 16% in takoj za transakcijsko analizo je 11% psihodinamske psihoterapije.

Transakcijska analiza je zastopana v 14%, kar je visok delež. 11% ponudnikov psihoterapije študirajo in uporabljajo pri delu zakonsko in družinsko psihoterapijo, 8% pa geštalt psihoterapijo. Sistemska in kognitivno vedenjska psihoterapija se pojavljata vsaka pri 4% psihoterapevtov. Ostale psihoterapije se pojavljajo v 1%, verjetno tudi, ker so med novejšimi modalitetami v Sloveniji – logoterapija, NLP psihoterapija, realitetna terapija.

Mokisovih 7 korakov je psihoterapevtski pristop, ki sta ga zasnovala dipl. psihologa. S spletne strani je razvidno, da je MokisLab omenjen pristop zasnoval in ponujajo psihoterapijo po tej metodi.

Psihoterapevti modalitet imajo raznolik profil izobrazbe, le pri integrativnih psihoterapijah se pojavi večje število univ. dipl. psihologov.

 

f.  Čas vključenosti v psihoterapijo

Skozi predstavitve psihoterapevtov sem nadaljnje raziskovala, ali predstavijo čas vključenosti v študij psihoterapije oziroma kdaj so začeli z osebno psihoterapijo, tudi če še pred študijem. Podatek iskalcu psihoterapije predstavi koliko ima terapevt lastnih osebnih izkušenj iz psihoterapevtskega procesa ter koliko let izkušenj dela s klienti.

Podatki kažejo, da več kot polovica, 63%, psihoterapevtov ne predstavi na spletnih straneh časa vključenosti v psihoterapijo.

37% ponudnikov psihoterapije na spletnih straneh predstavijo čas svoje vključenosti, nekateri z začetki v osebni psihoterapiji, nekateri z začetki študija.

 

g.  Diploma oziroma specializanstvo ter supervizije

Poleg časa vključenosti je pomemben kriterij kvalificiranosti psihoterapevta njegova diploma. Raziskovala sem, ali ponudniki na spletnih straneh objavijo svoj naziv v relaciji do psihoterapevtskega študija, torej ali je psihoterapevt specializant ali diplomirani in ali je v supervizijskem procesu, še posebej, če je specializant.

Analiza podatkov je pokazala, da 20% ponudnikov psihoterapije ne predstavi svojega naziva. Torej iz njihove spletne strani ni mogoče razbrati ali so diplomirani ali so specializanti. 42% ponudnikov psihoterapije ni specializantov in to predstavijo s predstavitvijo diplome ali omenijo, da so zaključili študij, tretjina jih predstavi poleg diplome/certifikata iz svoje modalitete tudi svojo Evropsko diplomo. 7% diplomiranih psihoterapevtov pa tudi poudari pomen supervizij in predstavi supervizorja.

38% ponudnikov na spletnih straneh predstavijo svoje specializanstvo, od le-teh jih 65% ne omeni supervizij, v majhnem številu (35% specializantov) omenijo supervizijo in le 13% predstavi supervizorja.

Menim, da je pomembno za kredibilnost in varnost specializanta, da tudi na spletni strani predstavi supervizije in glavnega supervizorja, ki je odgovoren zanj. Vendar podatki na spletnih straneh prikazujejo pomanjkanje takšnih informacij.

 

h.  Predstavitev psihoterapevtske modalitete ter njena promocija in ponudba drugih storitev

Na spletnih straneh sem preverjala, ali ponudniki opišejo modaliteto po kateri delajo oziroma so iz nje diplomirali, ter če modaliteto ali psihoterapijo predstavljajo na spletnih straneh še v kakšni drugi obliki oziroma še kakšno drugo storitev/kvalifikacijo.

66% ponudnikov predstavi psihoterapevtski pristop. Nekateri ga predstavijo kratko in enostavno, drugi predstavijo daljše in bolj podrobno, nekaj ponudnikov predstavi različne psihoterapevtske pristope, spet nekateri omogočijo seznanitev s pristopom preko povezav na druge spletne strani.

34% ponudnikov psihoterapije na spletnih straneh ne predstavi pristopa, katerega uporabljajo oziroma so iz njega diplomirali.

Pregledala sem tudi, ali spletni ponudniki predstavljajo oziroma promovirajo psihoterapijo preko drugih oblik kot so članki, blogi, delavnice, itn.

Ugotovila sem, da 42% ponudnikov, ki ne predstavi psihoterapevtskega pristopa, vseeno predstavljajo psihoterapijo preko lastnih člankov. Ter več kot polovica ponudnikov (62%), ki predstavijo pristop, predstavljajo psihoterapijo še v drugih oblikah – člankih, navedbi literature, povezav na druge spletne strani, lastnih člankov, blogov, spletnih forumov, itn.

Ob psihoterapevtski storitvi 42% ponudnikov nudi iskalcem tudi druge storitve oziroma opisujejo še druge kvalifikacije, ostalih 58% pa nudijo izključno psihoterapijo (inštituti pa izobraževanje za psihoterapevta). Med »dodatnimi« storitvami iskalec najde tehnike, ki so v podporo psihoterapevtskemu procesu Brainspotting, čuječnost, EMDR, EAGALA (psihoterapija s pomočjo konj), hipnoterapija, medicinska hipnoza, IMAGO, Reconnection, Two points, logosinteza, psihodrama, gibalno plesna terapija, bio-dinamska masaža, sprostitvene tehnike, EFT, avtogeni trening, delo po dodatni modaliteti in psihiatrična obravnava ter za otroke otroška terapija in Theraplay.

Ob psihoterapiji pa ponudniki na spletu ponujajo tudi druge storitve, 41% od tistih, ki ponujajo »dodatne« storitve oziroma kvalifikacije kot so NLP, svetovanje oziroma coaching, mediacija, HRM, Change managment, dietetika, doulstvo ter tudi drugačna področja kot je pravno svetovanje in gradbeništvo.

 

h.  Oblika psihoterapije

Velik delež je tudi ponudnikov, ki jasno predstavijo obliko psihoterapije, ki jo nudijo, to je 93%. Pri 7% ponudnikov na spletnih straneh ni predstavljeno ali pa jih je potrebno kontaktirati. Od predstavljenih oblik, jih največ, 29%, ponuja individualno psihoterapijo. Približno 15% psihoterapevtov ponuja individualno, partnersko, družinsko in skupinsko, podobno individualno, partnersko in skupinsko ter v malo manjšem deležu, 13%, individualno in skupinsko.

V 7% se pojavlja ponudba skupaj individualne, partnerske in družinske, zanemarljivo pa ponudba le skupinske oziroma individualne in družinske.

Ob tem 21% ponudnikov psihoterapije ne predstavi za kakšne simptome in težave se iskalec psihoterapije lahko obrne nanj. Ostalih 79% opisujejo težave, in opazen je vzorec, ki se pojavlja na straneh.

To je na primer eden izmed seznamov:

tesnobe, paničnih napadov; stresa in izgorelosti; težav v čustvovanju; težav v medosebnih odnosih; motenj hranjenja; nespečnosti; depresivnega razpoloženja; občutka praznine in nezadovoljstva; slabe samopodobe in občutkov manjvrednosti; izgube pomembne osebe; nepredelanih travmatskih izkušenj; drugih težav, ne glede na to, kako ‘nepomembne’ se zdijo.

Nekateri so daljši in natančneje opisujejo simptome, drugi so krajši s širšimi pojmi.

 

i.  Etični kodeks

Pomembno področje dela psihoterapevta je sledenje etičnemu kodeksu in članstvo v strokovni organizaciji. Preverjala sem ali ponudniki psihoterapije predstavijo delo po etičnem kodeksu, tu sem zaobjela reference k različnim etičnim kodeksom, primarno tistega pod SKZP, pa tudi druge – Kodeks poklicne etike Združenja psihoterapevtov Slovenije, Etični kodeksi evropskih združenj različnih modalitet, Kodeks poklicne etike psihologov.

58% ponudnikov predstavi etični kodeks, in sicer tudi z navedbo povezave, kjer si iskalci psihoterapije lahko preberejo le-tega.

42% ponudnikov psihoterapije ne omeni etičnega kodeksa.

Na spletnih straneh psihoterapevtov sem ugotavljala koliko jih predstavi članstvo strokovni organizaciji – slovenski in tuji. Slovenska organizacija je lahko SKZP, Združenje psihoterapevtov Slovenije, Društvo psihologov Slovenije, strokovne organizacije različnih modalitet. Pri navedbi članstva tuji strokovni organizaciji pa članstvo organizacijam modalitet.

Podatki kažejo, da ponudniki psihoterapije na spletnih straneh ne objavijo članstva strokovnim organizacijam, v 62% ne predstavijo članstva slovenski in v 78% ne predstavijo tujim organizacijam. Iskalci v višjem deležu niso seznanjeni z organizacijo, ki psihoterapevte nadzoruje in skrbi za njihovo strokovnost.

 

j. Objava cenika

Med zadnjimi kriteriji sem preverjala, ali imajo objavljen cenik storitev.

58% ponudnikov psihoterapije na spletu ne objavi cenika. Med tistimi, ki ga objavijo, se cena za individualno terapijo giblje med 20€ in 70€. Povprečna objavljena cena za individualno terapijo pa je 43€.

 

9. Zaključek

Zbiranje in analiza podatkov ponudbe psihoterapije na spletnih straneh po vnaprej določenih kriterijih kaže, da psihoterapevti predstavijo predvsem določena področja.

Ponudniki psihoterapije na spletnih straneh objavijo in predstavijo podatke, kot so lokacija, kontakt in lastna predstavitev, v večjem obsegu predstavijo svojo formalno izobrazbo, psihoterapevtsko modaliteto ter psihoterapevtski naziv oziroma specializanstvo ter vrsto storitev in izvajane oblike psihoterapije. S temi podatki so na spletnih straneh vidni iskalcem z informacijami, ki so potrebni, da iskalca pritegnejo k izbiri.

Presenetljivo je, da skoraj polovica ponudnikov na spletnih straneh ne objavi cenika, izvajanje psihoterapije v okviru Etičnega kodeksa ter članstva strokovnim organizacijam. Ti podatki so pomembni za zagotavljanje varnosti bodočim klientom in informacije na podlagi katere se odločijo za terapijo pred prvim kontaktom s psihoterapevtom.

Zanimiva je povprečna cena individualne terapije, ki je glede na finančne težave ljudi visoka, a hkrati primerna za preživetje psihoterapevta. Iz tega izhaja pomembnost zakona o psihoterapiji, ki bi omogočal delo po koncesiji in s tem omogočil dostop do psihoterapije revnejšemu prebivalstvu. Ter manjša potreba psihoterapevtov, da ponujajo veliko število drugih storitev, ki so bolj ali manj povezane s psihoterapijo.

Podatek o oblikah ponudbe psihoterapije, torej veliko individualne psihoterapije, morda nakazuje na povečano število specializantov, ki v prvih korakih ponujajo le to obliko terapije.

Raziskava kaže na promocijsko usmerjenost psihoterapevtov, da se učinkovito predstavijo in pridobivajo kliente. Temu primerno so tudi spletne strani izvirno oblikovane in ustvarjalne, z namenom, da pritegnejo pozornost. Psihoterapevti pa potrebujejo pritegniti pozornost, ker je to način iskanja klientov in s tem omogočanje lastnega preživetja. Ob tem se mi zastavlja vprašanje, ali naj bi psihoterapevt na spletnih straneh predstavljal kaj več kot samo promocijo.

Ob raziskovanju sem tudi ugotovila, da se na prvih desetih straneh brskalnika Google pri iskanju besede Psihoterapija niso pojavljale druge vrste terapij ali zloraba pomena besede psihoterapije za druge dejavnosti. Sicer se lahko pojavijo na kasnejših straneh, trinajsti ali petnajsti, a tu je tudi vprašanje, ali iskalec brska tako globoko in dolgo za terapijo.

Drugače je, ko spletni iskalec išče pomoč pod drugimi ključnimi besedami kot je duševna pomoč, terapija ali svetovanje, kjer sem na prvih desetih straneh našla dve spletni strani, kjer ponudnik ponuja energijsko terapijo za lajšanje simptomov kot so:

občutki stalne utrujenosti; preveliki in dolgotrajen stres; pretirana skrb, tesnoba, različni strahovi; ne zmoremo se sprostiti; nespečnost, negativne misli, ki nikakor nočejo stran; premajhna samopodoba in samozavest; slaba koncentracija, poslabšanje spomina; občutek, kot da nam vsi okoli nas, kradejo življenjsko energijo; občutek pomanjkanja volje do življenja (vse je brez smisla); čustvena nestabilnost (posesivnost, ljubosumje, ranljivost, pretirana želja po pozornosti); pomanjkanje ustvarjalnosti, pesimizem, depresija.

Seznam je podoben tistemu, ki ga objavljajo psihoterapevti. Ljudje v stiski poiščejo pomoč pri terapevtu, ki kanalizira energijo zanj/o in se pri tem definira kot terapevt. Torej težava s samim pomenom besede psihoterapija na spletu nisem naletela, sem pa z uporabo besede terapevt, ki je sicer večnamenski in opažam, da ga uporabljajo tudi alternativne oblike pomoči oziroma zdravljenja.

 

Kristina Slana,

specializantka transakcijsko analitične psihoterapije