rptnb
Dr. Romana Kress,
univ. dipl. psih.,
predsednica SKZP,
psihoterapevtka (EUROTAS, EAP)
in supervizorka
Spoštovane kolegice in kolegi,
letošnje Študijske dneve za psihoterapijo smo zaradi epidemiološke situacije spremenili v spletno obliko in premaknili njihovo izvedbo na jesen. Vendar glavni temi ostajata nespremenjeni, saj sta globoko relevantni za naše delo.
Ena se nanaša na prizadevanja neštetih izkušenih psihoterapevtov iz različnih šol, ki se v okviru EAP že desetletja trudijo, da je psihoterapija strokovna in na znanstveno potrjenih spoznanjih temelječa dejavnost. In da si bo kot taka našla svoje samostojno mesto med poklici, kot jih pozna sodobna družba. Zato se bomo letos poklonili njihovemu in svojemu delu, s katerim se zavestno trudimo prispevati k realizaciji Strasbourške deklaracije (1990).
Njenih pet členov in njihovo pomembno sporočilo, ki ga razvijamo že 30 let, se glasi:
- Psihoterapija je samostojna znanstvena disciplina, psihoterapevtsko delo predstavlja samostojen in svoboden poklic.
- Psihoterapevtsko izobraževanje se opravlja na visoki, kvalificirani in znanstveni ravni.
- Raznovrstnost psihoterapevtskih metod je omogočena in zajamčena.
- Popolno psihoterapevtsko izobraževanje obsega teorijo, lastno izkušnjo in prakso pod supervizijo. O drugih psihoterapevtskih postopkih je treba osvojiti zadostna znanja.
- Dostop do izobrazbe je mogoč prek različnih predizobrazb, zlasti prek humanističnih in socialnih znanosti.
Druga tema, enako pomembna za naše delo, pa je izražena v naslovu letošnjih študijskih dni: Skrb zase v poklicih pomoči. Menimo, da se ji je treba temeljito posvetiti, saj skrbi zase v slovenskem prostoru posvečamo premalo pozornosti. Poudarek je na skrbi za drugega, in če pomislimo na težo zgodovinskih dejavnikov, je to razumljivo – slovenski človek je pod bremeni tujih gospodarjev preživel le tako, da si je medsebojno pomagal. Tako se je skrb za drugega vtisnila globoko v kolektivno zavest kot nekaj plemenitega, skrb zase pa ima pridih sebičnosti. To seveda ne velja le za slovenski prostor in za tiste, ki se odločamo za poklice pomoči, temveč je ta fenomen veliko bolj razširjen. Kljub temu pa je dobro vedeti, da ga ohranjajo določene osebnostne karakteristike, povezane z nezdravo empatijo, ki nas naredi v stresnih situacijah izredno ranljive.
Zato ni čudno, da se tisti, ki delamo profesionalno v poklicih pomoči, po določenem obdobju lahko izčrpamo ali celo izgorimo. To je klic na pomoč, ki ga ne smemo spregledati, ampak se moramo temeljito posvetiti reevaluaciji svoje poklicne drže. Poiskati moramo svojo individualno pot, ki bo vključevala tako skrb zase kot tudi skrb za drugega. In na letošnjih Študijskih dnevih se bomo s skupnimi močmi – v obliki predavanj, delavnic in pogovorov – posvetili ravno temu: iskanju bolj zdrave drže v našem profesionalnem delu in načinov, kako pomagati svojim klientom in pacientom, ki pridejo k nam po pomoč v stanjih izgorelosti.
Ostanite zdravi in se vidimo na spletnih Študijskih dnevih za psihoterapijo!