Predavanje

 

Pia Barbara Hrovat

Visoka konfliktnost odnosa med staršema ali nasilje v družini

 

Visoko konflikten odnos je prazen termin, ki odvrača institucionalno obravnavo nasilja v družini.

Strokovnjak ali oseba z javnopravnimi pooblastili, ki obravnava odnos med partnerjema ali v družini, mora biti usposobljen za zgodnje prepoznavanje tako osebnostnih motenj, kot nasilja v družini, predvsem zaradi ugotovljene medsebojne korelacije.

Ker ni vsako nasilje v družini tudi kaznivo dejanje, je osnovno razumevanje tega socialnega pojava ključno za nadaljnje postopke obravnave.

Z nepravilnim opredeljevanjem nasilja v družini kot visoko konfliktnega odnosa nastane problem pravilne obravnave otrok, ki so vedno neposredna žrtev nasilja v družini. Namesto zaščite otroka pred nasilnim staršem institucije uporabljajo psevdoznanstveni koncept odtujevanja, ki odreka staršu temeljno pravico in dolžnost, to je zaščita otroka pred nadaljnjim nasiljem drugega starša. Ker v domnevni strukturi visoko konfliktnega odnosa ni razmerja med nasilnikom in žrtvijo in institucijam ni potrebno ščititi nikogar… ne otrok, ne žrtve, saj nasilja ni.  In če ni nasilja, je zaščita otroka pravzaprav brezpredmetna in zaščita otroka pridobi etiketo odtujevanja od drugega starša. Pravzaprav vrhunska strategija nasilnikov.

 

Pia Barbara Hrovat, univ. dipl. iur., je v letih 2000–2008 delovala kot kazenska sodnica in leta 2011 začela s samostojno odvetniško prakso. V imenik odvetnikov je bila vpisana kot pooblaščenka mladoletnih žrtev kaznivih dejanj v kazenskih postopkih na sodišču in bila predavateljica na povabilo Varuhinje človekovih pravic. Je predsednica disciplinske komisije Plavalne zveze Slovenije, pred tem tudi Zveze kotalkarskih športov Slovenije. Bivša vrhunska športnica, udeleženka svetovnega, več evropskih prvenstev in državna prvakinja v umetnostnem kotalkanju, še vedno športnica po duši. Predvsem pa mati treh otrok.

Verjame, da:

  • je potrebno zaščititi vsakogar pred vsemi oblikami nasilja, še posebej pa ranljive skupine,
  • mora pravo predstavljati pravično in prav,
  • je stigma žrtev nasilja v družini nepoštena in ponižujoča,
  • je potrebno nasilje z vso resnostjo procesirati in zavzeti ničelno toleranco,
  • je potrebno izvajati ničelno toleranco do sekundarne viktimizacije,
  • je potrebno sekundarno viktimizacijo sankcionirati,
  • da je nasilje v družini skrbno postavljena fizična, finančna in psihološka past.