Spletni seminar o narcisistični socializaciji

Slovenska krovna zveza za psihoterapijo

vabi na dvodnevni spletni seminar z naslovom

NARCISISTIČNA SOCIALIZACIJA,

dva zaporedna četrtka, 14. in 21. novembra 2024, od 17. do 20. ure.

Seminar bo vodila dr. Vesna Vuk Godina.

PRVO PREDAVANJE (14. november 2024, od 17. do 20. ure)

Na obeh predavanjih bomo predstavili socialno in kulturno antropološko razumevanje vloge in pomena družbenih, zgodovinskih in kulturnih dejavnikov za razumevaje psiholoških značilnosti posameznikov, tudi za razumevanje njihovega duševnega zdravja, ki so ga socialni in kulturni antropologi razvili na osnovi medkulturnega in meddružbenega proučevanja posameznikovega psihološkega razvoja in tudi posameznikovega duševnega zdravja ter duševnih bolezni.

Pri obravnavanju posameznikovih psiholoških značilnosti se je v sodobnosti na Zahodu kot prevladujoča uveljavila mikro perspektiva, torej perspektiva razumevanja posameznikovih značilnosti z zornega kota njegove osebne individualne zgodovine. V tem razumevanju so družbeni in kulturni dejavniki prisotni kot dejavniki posameznikovega mikro socialnega okolja (predvsem družina, družinsko okolje, morda še vrstniki in vrstniško okolje). Ta pristop se je kot prevladujoč uveljavil tudi, ko gre za duševno zdravje posameznikov. Z medkulturnega zornega kota socialne in kulturne antropologije pa je takšno razumevanje socialnega in kulturnega okolja pomanjkljivo, saj ne upošteva vloge in pomena širšega družbenega, kulturnega in zgodovinskega okolja, za katerega se je socialnim in kulturnim antropologom v njihovih medkulturnih študijah pokazalo, da igrajo pri oblikovanju posameznikovih psiholoških značilnosti, tudi njegovega duševnega zdravja in duševnih boleznih, bistveno večjo in pomembnejšo vlogo, kot se jim jo na Zahodu običajno pripisuje.

V zvezi s predstavitvijo socialno in kulturno antropološkega razumevanja pomena družbenih, kulturnih in zgodovinskih dejavnikov za razumevanje posameznikovih psiholoških značilnosti se bomo v prvem delu prvega predavanja ukvarjali z ugotovitvami in znanji o pomenu družbenih, kulturnih in zgodovinskih dejavnikov za oblikovanje posameznikovih psiholoških značilnosti in tudi posameznikovega duševnega zdravja in duševnih boleznih, ki pomenijo splošna izhodišča razumevanja posameznikovega učlovečenja, torej tudi splošna izhodišča za razumevanje razvoja posameznikovih psiholoških značilnosti. V prvem delu prvega predavanju se bomo tako dotaknili naslednjih tematik:

temeljna antropološka znanja o pomenu socialnega in kulturnega okolja za razvoj in učlovečenja posameznikovega razvoja (nevrofiziološko prezgodnje rojstvo, pomlad zunaj maternice);
telo kot kulturna entiteta (telo ni biološka entiteta, telo je fiziološka entiteta, pomen družbenega in kulturnega okolja za oblikovanje človekovih čutil, pomen družbenega in kulturnega okolja za razvoj človekovih možganov, pomen družbenega in kulturnega okolja za oblikovanje človekovega nevrofiziološkega sistema, pomen družbenega in kulturnega okolja za oblikovanje človekove presnove; upoštevanje evidence sodobne genetike);
Plessnerjeva teza o ekscentričnosti človeka (človekov ekscentrični odnos do telesa);
razlika med mikro in makro perspektivo v razumevanju človekovega učlovečenja;
socializacija kot bipolarni proces;
makro perspektiva v razumevanju posameznikovega učlovečenja (kako procesi obstoja in reprodukcije družbe določajo proces individualnega učlovečenja; psihološki standardi kulture; kako to vpliva na posameznikove psihološke značilnosti, tudi na njegovo duševno zdravje);
normalno in patološko v medkulturni perspektivi, duševno zdravje in duševne bolezni v medkulturni perspektivi (neuniverzalnost zahodnih kriterijev duševnega zdravja in bolezni, biologika);
neustreznost univerzalističnega razumevanja individualnega učlovečenja in razvoja posameznikovega psihološkega razvoja.

DRUGO PREDAVANJE (21. november 2024, od 17. do 20. ure)

V drugem predavanju bomo nadaljevali s konkretizacijo splošnih socialno in kulturno antropoloških izhodišč in znanj o učlovečenju posameznika in razvoju posameznikovih psiholoških lastnosti na primeru sodobnih zahodnih družb in sodobne Slovenije.

V prvem delu predavanja bomo pokazali, kako in zakaj sodobne zahodne potrošniške kapitalistične družbe od druge polovice 20. stoletja do danes predstavljajo specifično družbeno, kulturno in zgodovinsko okolje za učlovečenje posameznika in za razvoj njegovih psiholoških značilnosti, tudi njegovega duševnega zdravja in duševnih bolezni. Natančneje se bomo dotaknili naslednjih tematik:

temeljne značilnosti sodobnih zahodnih kapitalističnih potrošniških družb (hiperprodukcija dobrin; problem potrošnje; uvedba novih trgov; potrošnja kot individualni problem);
temeljne značilnosti kulture narcisizma (usmerjenost v sedanjost; usmerjenost v socialni aplavz; terapevtska mentaliteta);
temeljne značilnosti narcisistične socializacije (sprememba družine; odsotnost očeta; odsotnost dvotirne vzgoje; odsotnost avtoritete; odsotnost kazni);
patološki narcis kot rezultat narcisistične socializacije (patološki narcis kot idealni psihološki ustroj prisilnega potrošnika; odvisnost od socialnega aplavza; Id, grandiozni Self, sadomazohistični nadjaz; odsotnost razumevanja prepovedi; podaljšani infantilizem; razumevanje drugih kot stvari za doseganje lastnih ciljev itd.);
tipične socialne poškodbe, ki jih pri posameznikih proizvaja narcisistična socializacija (odsotnost socialnih veščin; odsotnost empatije; odsotnost vesti; nesposobnost sinteze pozitivnih in negativnih značilnosti objekta v enotno podobo objekta itd.),
problem duševnega zdravja pri patoloških narcisih (patološki narcisizem vs. borderline motnja; problem terapevtskega pristopa pri patoloških narcisih);
uvedba virtualne realnosti kot ključna sprememba socialnega in kulturnega okolja za učlovečenje in psihološki razvoj posameznikov (vpliv na nevrofiziološki razvoj; vpliv na razvoj mišljenja; poškodbe v razvoju abstraktnega mišljenja; knjiga kot edini človeški medij; vplin na duševno zdravje; vpliv na potek terapije).

V drugem delu predavanja bomo tudi pokazali, kako in zakaj sodobna kultura zahodnih potrošniških kapitalističnih družb predstavlja specifično družbeno, kulturno in zgodovinsko okolje za učlovečenje posameznika in za razvoj njegovih psiholoških značilnosti v Sloveniji. Natančneje se bomo dotaknili naslednjih tematik:

tradicionalna slovenska socializacija in vzgoja otrok (slovenske družbe preteklosti kot družbe domačijskega produkcijskega načina; značilnosti učlovečenja in socializacije v družbah domačijskega produkcijskega načina; odsotnost očeta; ključna vloga matere; razumevanje avtoritete in kazni; posledice za psihološki razvoj posameznika);
prehod v kapitalistično potrošniško družbo kot sprememba družbenih, kulturnih in zgodovinskih okoliščin za učlovečenje in psihološki razvoj posameznika (neskladnost tradicionalnega slovenskega socializacijskega okolja s kulturo narcisizma; neskladnost družbenega ustroja družb tipa DPN z zahodnih potrošniškim kapitalizmom; problemi, ki iz te neskladnosti nastanejo, npr. odsotnost varnosti, nezagotavljanje preživetja, problem psiholoških in socialnih prioritet itd.);
problem uvedbe terapevtske mentalitete;
problem duševnega zdravja v spremenjenih družbenih in kulturnih okoliščinah pri Slovencih (kakšne značilne psihološke odzive so Slovenci razvili na spremenjene družbene in kulturne okoliščine, npr. primer izgorelosti; kaj to pomeni za terapevtske pristope).

PREDAVATELJICA:

Dr. Vesna Godina Vuk zaradi svoje pronicljivosti velja za eno najbolj branih družbenih kritičark in kolumnistk pri nas. Predava socialno in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Leta 2003 je kot Fulbrightova štipendistka delovala na Havajski pacifiški univerzi (HPU) v ZDA. Ukvarja se z zgodovino socialne in kulturne antropologije, antropološko analizo socializacijskega in inkulturacijskega procesa ter z antropologijo postsocializma. Njena bibliografija obsega več kot tisoč enot.

Njena knjiga Zablode postsocializma (2014) je doživela dve prenovljeni izdaji, druga knjiga Zablode feminizma (2021) prav tako glasno odmeva v slovenskem knjižnem prostoru.

KOTIZACIJA:

člani društev v okviru SKZP: 85,00 eur;
nečlani: 115,00 eur.

V znesek kotizacije je vključen 22 % DDV.

Podatki za plačilo kotizacije:

Slovenska krovna zveza za psihoterapijo
Čufarjeva cesta 5, 2000 MARIBOR
TRR št.: SI56 0451 5000 0611 026; OTP banka, d. d.

PRIJAVA:

Na seminar se prijavite s SPLETNO PRIJAVNICO. Prijave sprejemamo do zapolnitve mest oz. najkasneje do 12. ure na dan seminarja. Po zaključenem seminarju prejmete potrdilo o udeležbi.

Ob prijavi pošljite še potrdilo o plačilu kotizacije in potrdilo o članstvu na elektronski naslov info@skzp.org.

Če je plačnik kotizacije proračunski uporabnik, se kotizacija poravna po izstavljenem e-računu v zakonsko določenem roku. E-račun bo izstavljen po zaključenem seminarju na podlagi naročilnice, ki jo pošljete ob prijavi na elektronski naslov info@skzp.org.

V primeru nezadostnega števila prijav si pridržujemo pravico do odpovedi spletnega seminarja ali spremembe datuma in/ali ure izvedbe.

Navodila za spremljanje spletnega seminarja boste prejeli na svoj elektronski naslov na dan seminarja.

ODJAVA:

Če se spletnega seminarja ne boste mogli udeležiti, nas o tem obvestite. Pri odpovedi, ki jo bomo prejeli vsaj tri dni pred izvedbo seminarja, vam že plačano kotizacijo vrnemo v celoti oz. se lahko dogovorimo za udeležbo na kakšnem drugem spletnem seminarju v izvedbi SKZP. Za kasnejše odjave ali v primeru, da se seminarja ne boste udeležili, kotizacije ne vračamo.

DODATNE INFORMACIJE:

Za vsa dodatna vprašanja in informacije pišite na elektronski naslov info@skzp.org ali pokličite na telefonsko številko 041 572 443.

Vabljeni!

SPLETNA PRIJAVNICA