Psiho SOS – poplave

 

Slovenska krovna zveza za psihoterapijo (SKZP) s sočutjem do vseh prizadetih ob poplavah razmišlja, kako pomagati. Med vas pošiljamo nekaj usmeritev.

Naravne katastrofe imajo značilnost hitrega in intenzivnega negativnega presenečenja, kar povzroči v telesu šok. To je naraven odziv. Gledati, kako voda narašča, podira, odnaša, ruši in v trenutku spremeni naše življenjsko okolje in naše življenje, sproži strah in tudi grozo. Otroci opazujejo svojo okolico, predvsem odzive odraslih. Ko je odrasli v svoji grozi, ne zmore preprečiti groze v otroku ne glede kaj mu govori in ga tolaži, zato je toliko bolj pomembno, da odrasli poskrbijo za svojo regulacijo tenzije v telesu.

Najprej strah za življenje, za dom … in nato še mnoge izgube in spremembe, ki jih naravna katastrofa povzroči, nadalje sprožijo nepojmljivo žalost.

Nemočno gledati, kaj voda dela, ne da bi lahko človek kaj naredil, je lahko podlaga za telesni travmatični odziv. Ob težkih okoliščinah je odziv telesa s strahom, jezo, žalostjo, grozo … normalen odziv. V takšnih trenutkih je pomembno, da ljudje stopimo skupaj in si pomagamo.

V TEM TRENUTKU JE POMEMBNO, DA SE POGOVARJATE IN TOLAŽITE. NA VSAKE TOLIKO ČASA VSTANITE IN SE MALO RAZMIGAJTE. POSLUŠAJTE GLASBO, Z OTROKI SE IGRAJTE DRUŽABNE IGRE, RIŠITE, USTVARJAJTE, SE CRKLJAJTE … VAŠ ŽIVČNI SISTEM VAM BO HVALEŽEN, DA POSKRBITE ZANJ.

Prvi ukrep je poskrbeti za varno nastanitev, hrano in nato saniranje doma. Vsi, ki želite pomagati žrtvam poplav, v tem trenutku lahko pomagate s svojimi rokami: vzemite lopato v roke in sokrajanom pomagajte pri odstranjevanju blata, skuhajte kavo ali prinesite hrano. Vprašajte, kaj potrebujejo in se odzovite. Ne vsiljujte pomoči. Počakajte. Počasi! V tem času smo običajno aktivni in telo preklopi na preživetveno stanje. Če v tem trenutku ob šoku ne zmorete spati, je to naraven odziv na realno skrb in prehitro in preintenzivno spremembo okolja. Ko pa so okoliščine urejene in gre življenje običajno naprej, simptomatika spremenjenega stanja v telesu pa še vedno vztraja, pomeni, da je vaše telo odreagiralo s postravmatsko stresnim odzivom.

Posttravmatska stresna motnja (PTSD) je intenzivna anksiozna reakcija, ki je posledica preživetja izjemno hudega dogodka, travme. Ob tem je bila oseba močno prestrašena, doživela je občutke nemoči ali je bila v šoku. PTSD se lahko pojavi v obliki akutne motnje kmalu po travmi, lahko pa tudi z zakasnitvijo, celo po več kot šestih mesecih.

Simptomi:

  • pogosti, ponavljajoči spomini na stresni dogodek;
  • ponavljajoče sanjanje o stresnem dogodku (pri otrocih zastrašujoče sanje brez prepoznane vsebine);
  • »flash back« / vsiljivi spomini (majhni otroci npr. uprizarjajo določen del travme);
  • težave z zbranostjo, koncentracijo;
  • razdražljivost, izbruhi jeze;
  • težave z uspavanjem in s spanjem (prej jih ni bilo);
  • nezmožnost priklica pomembnih podrobnosti v zvezi z dogodkom;
  • pomanjkanje zanimanja za pomembne dejavnosti in sodelovanje pri njih;
  • huda duševna stiska ob soočenju z ljudmi, krajem ali s čim drugim, kar spominja na stresni dogodek;
  • občutki krivde zaradi nastalega stresnega dogodka;
  • občutek odmaknjenosti od drugih, izločenosti;
  • občutek prikrajšanosti pri načrtovanju prihodnosti (oseba npr. ne pričakuje/načrtuje kariere, družine, otrok …).

Telesni simptomi:

  • glavobol,
  • vrtoglavica,
  • bledost,
  • pretirano potenje,
  • omedlevica,
  • senzacije srčnega ritma,
  • tesnobnost, stres, napetost.

Otroci lahko doživljajo nastalo situacijo zelo intenzivno, čeprav tega ne pokažejo tako, da bi odrasli njihovo stanje stiske prepoznali. Pomembno je, da jim odrasli sledite in jim ne vsiljujete svojih pogledov. Zagotovite jim, da imate ali oblikujete načrt, kako boste zadeve uredili. Če so pri igri agresivni, preplašeni ali pa odmaknjeni, se jim približujte počasi tako, da uravnavate oz. regulirate svoje telo. Lahko globoko dihate, se oprimete svojih pozitivnih virov, osvežite kožo s hladno vodo, se stresete … vse, kar vam bo pomagalo normalizirati vaš srčni utrip, dihanje in razjasniti misli. Vaše preplavljanje z žalostjo, strahom, jezo, grozo vas vabi, da zavoljo ko-regulacije vašega otroka poskrbite zase. Lahko pripovedujete: »Mamica in očka sva zdaj žalostna (jezna, prestrašena), ker je voda naredila veliko škode. Še nekaj časa bomo verjetno žalostni (jezni, prestrašeni …) in se bomo tolažili. Pomagali si bomo in enkrat bo lažje in bolje!«

Če imate dojenčka in se počutite preplavljen_o, si dopustite, da ga pozibavajo tudi druge pomirjene roke. Dovolite sebi, da tudi vas tolažijo druga srca. Dojenčki zelo močno zaznavajo stisko svojih staršev in jo sprejemajo v svoja teleščka. Združujte se in naj pomaga cela vas, soseska.

Če čutite, da je otrok v stiski in mu ne zmorete pomagati, poiščite pomoč. Za mlajše otroke je najprimernejša igralna terapija. Pomembno je tudi izobraževanje staršev o odzivih telesa na prezahtevne okoliščine.
Namen obravnave je ublažitev oziroma odprava simptomov, prizadetemu omogočiti izraziti »bolečino«, prizadetemu pomagati končati žalovanje.

POMEMBNO JE HITRO UKREPANJE. NAJBOLJE JE, DA SE OBRAVNAVA ZAČNE TAKOJ PO TRAVMI, SAJ SO TAKO PRIČAKOVANI UČINKI NAJVEČJI.

 

 

VIRI POMOČI V DUŠEVNI STISKI

 

TELEFONSKO SVETOVANJE

Psihološka pomoč prizadetim v naravni nesreči in njihovim bližnjim:

  • Center za psihološko svetovanje Posvet: 031 704 707 (vsak delovni dan med 16. in 20. uro).
  • Društvo psihologov Slovenije. Telefon za psihološko oporo ob poplavah: 080 30 64 (vse dni v tednu med 16. in 22. uro). Klic je brezplačen. 

Ostali telefoni za pomoč v duševni stiski:

  • Klic v duševni stiski: 01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik: 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • TOM telefon za otroke in mladostnike: 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.

 

DRUGE OBLIKE POMOČI

  • Celotna mreža s kontakti regionalnih Centrov za duševno zdravje je dostopna na tej povezavi.
  • Kontaktne številke Centrov za duševno zdravje odraslih v trenutno najbolj ogroženih območjih:
    • Ravne na Koroškem (02 87 05 313, 051 274 799),
    • Velenje (03 89 95 467, 03 89 95 608),
    • Celje (03 54 34 445),
    • Šentjur (03 746 24 01, 051 378 449),
    • Murska Sobota (02 62 08 416),
    • Domžale (01 72 45 141).
  • Svetovanje za Gorenjsko regijo zagotavlja Center za socialno delo Gorenjska, enota Škofja Loka: 04 5170 108, 04 5170 104, 04 5170 118.
  • V obstoječih službah, ki obravnavajo nujna in krizna stanja (nujna medicinska pomoč v najbližjem zdravstvenem domu in v psihiatričnih bolnišnicah):
    • Ljubljana:
      • Urgentna psihiatrična ambulanta: 01 4750 685 (vsak dan med 8.15 in 14.45 uro),
      • Dežurna psihiatrična služba – Center za mentalno zdravje: 01 5874 900 (v popoldanskem in nočnem času),
    • Maribor:
      • Psihiatrična urgentna ambulanta, UKC Maribor: 02 321 11 33 (od 8.00 do 8.00 naslednjega dne),
    • Vojnik:
      • Psihiatrična bolnišnica Vojnik, dežurna psihiatrična pomoč (neprekinjeno 24 ur na dan vse dni v letu),  ambulanta za nujna stanja (vsak delovni dan med 8. in 15. uro), 03 780 01 00,
    • Ormož:
      • Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ambulanta za nujne prve preglede: 02 741 51 00 (pregleda dežurni zdravnik, vsak dan od 10.00 do 15.00 ure),
    • Idrija:
      • Urgentna psihiatrična ambulanta: 05 37 34 400,
    • Begunje:
      • Psihiatrična bolnišnica Begunje: 04 533 52 00 (splošna številka).