Pravilnik o delu častnega razsodišča SKZP

(september 2007)

Na podlagi 40. člena statuta Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (v nadaljevanju SKZP) je skupščina SKZP, dne 25. septembra 2007, sprejela

 

PRAVILNIK O DELU ČASTNEGA RAZSODIŠČA SKZP

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

 

Ta pravilnik določa pristojnosti častnega razsodišča (v nadaljevanju ČR), način dela ČR, postopek pred ČR, glavno obravnavo, način odločanja ter izvršitev odločitev ČR.

 

ČR je organ SKZP, ki po eni strani pomaga izvajati strokovnemu svetu SKZP funkcijo etične podpore, po drugi strani pa odloča o kršitvah etičnega kodeksa SKZP, statuta SKZP, drugih aktov SKZP, in drugih kršitvah povezanih z ravnanji, ki so v nasprotju s principi dela psihoterapevtov. Poleg tega ČR opravlja druge naloge v skladu s tem pravilnikom.

 

2. člen

 

ČR v okviru svojih pristojnosti, ki so povezane s funkcijo etične podpore, organizira različne oblike izobraževanj s področja etike, mirnega reševanja sporov, pravnih vprašanj in dilem. Lahko organizira tudi tematska srečanja, ki zadevajo etiko delovanja psihoterapevtov ter proučuje vzroke in pogostnost kršitev ter o tem poroča strokovnemu svetu SKZP.

ČR  lahko sprejme tudi načelna stališča v zvezi z določenimi, ponavljajočimi se kršitvami.

ČR spodbuja mirno reševanje sporov. V ta namen, v začetni fazi postopka pred ČR, strankam  v postopku priporoča reševanje sporov z mediacijo in sicer v vseh primerih, za katere tako določa ta pravilnik.

3. člen

ČR mora pri svojem delu in postopkih ter odločitvah poleg tega pravilnika upoštevati etični kodeks SKZP, statut SKZP, pravila stroke in druge akte SKZP ter akte in priporočila Evropske zveze za psihoterapijo (European Association for Psychotherapy = EAP). Pri svojem delu subsidiarno uporablja pravila pravdnega postopka. ČR ne sme sprejemati odločitev, ki bi nasprotovale pravnemu redu Republike Slovenije.

II.  STRANKE V POSTOPKU

 

4. člen

 

Stranke v postopku pred ČR so: predlagatelj oziroma predlagatelji postopka in udeleženec oz. udeleženci, zoper katere je vložen predlog za obravnavo, psihoterapevti in posamezna psihoterapevtska organizacija.

 

III. PRISTOJNOSTI ČASTNEGA RAZSODIŠČA

 

5.člen

 

Pristojnosti ČR so povezane z njegovo dvojno funkcijo (etična podpora in odločanje o kršitvah), kot je to določeno v 1. členu. Pristojnosti ČR so predvsem:

 

 

  • organizacija različnih oblik izobraževanj s področja etike, mirnega reševanja sporov, pravnih vprašanj in dilem,
  • spodbujanje mirnega reševanja sporov,
  • analiza stanja na področju kršitev ter izdelava priporočil in mnenj organom SKZP,
  • obravnava prijavljenih kršitev,
  • izvajanje opredeljenega postopka za ugotavljanje dejanskega stanja ter sprejemanje odločitev o odgovornosti oz. oprostitvi udeleženca v postopku obravnave.

 

 

S svojim delovanjem ČR prispeva k spoštovanju etičnega kodeksa SKZP, spoštovanju aktov in pravil, ki veljajo v SKZP in v EAP, večanju informiranosti in osveščenosti o etičnih vidikih psihoterapevtske prakse, izobraževanja in raziskovanja, razvijanju dobre prakse, predvsem pa prispeva k ohranjanju in povečevanju ugleda stroke in poklica psihoterapevta.

 

6. člen

 

ČR deluje na prvi stopnji na osnovi predloga za uvedbo postopka, ki ga lahko poda klient ali organ ali član SKZP zoper ravnanje psihoterapevta, ki ni član posamezne psihoterapevtske organizacije. Poleg tega na 1. stopnji odloča o prijavah in pritožbah zoper ravnanje psihoterapevtske organizacije, ki pomeni kršitev etičnega kodeksa in drugih aktov SKZP.

 

Na drugi stopnji odloča o pritožbah zoper odločitev posamezne psihoterapevtske organizacije oz. njenega častnega razsodišča, ki se nanašajo na sankcije posameznim psihoterapevtom, v primeru kršitev statuta SKZP, etičnega kodeksa in drugih aktov posamezne psihoterapevtske organizacije, SKZP ali EAP.

 

7. člen

 

V skladu z določili etičnega kodeksa SKZP, statuta in drugih aktov ČR obravnava predvsem naslednje hujše kršitve, ki se nanašajo na:

 

 

  • neupravičeno izdajanje poklicne skrivnosti;
  • javno izpostavljanje klientov v sredstvih javnega obveščanja brez soglasja klienta ali njegovega zakonitega zastopnika;
  • ravnanje v očitnem nasprotju s pravili psihoterapevtske stroke;
  • uporabljanje metod, za katere psihoterapevt nima ustrezne usposobljenosti, licence ali drugega dokazila, da jih lahko uporablja;
  • spolno, materialno, fizično ali čustveno zlorabo klientov oz. oseb, ki potrebujejo psihoterapevtsko pomoč, edukantov, supervizantov in udeležencev raziskav;
  • nekorektne, neetične odnose do drugih članov SKZP;
  • širjenje neresničnih informacij o drugih psihoterapevtih in njihovih terapevtskih pristopih;
  • povzročanje škode ugledu drugih psihoterapevtov in psihoterapevtskih pristopov;
  • ravnanje v nasprotju s splošno sprejetimi moralnimi načeli (uživanje alkohola na delovnem mestu, uživanje mamil, nespodobno obnašanje, spolno nadlegovanje klientov, edukantov, supervizantov, udeležencev raziskav, sodelavcev ali članov SKZP).

 

 

Poleg teh kršitev ČR obravnava tudi vse druge kršitve na področjih, ki so v etičnem kodeksu SKZP in etičnem kodeksu EAP bolj podrobno opredeljena:

 

  • odgovornost;
  • kompetentnost;
  • moralni in pravni standardi;
  • zaupnost;
  • dobrobit pacientov/klientov;
  • poklicni odnosi;
  • stiki z javnostjo;
  • tehnike ocenjevanja (assessment);
  • raziskovanje.

 

IV.  SESTAVA ČASTNEGA RAZSODIŠČA

 

8. člen

 

ČR ima predsednika in dva člana ter dva namestnika članov ČR. Predsednika, člane in namestnike članov ČR voli skupščina SKZP za mandatno obdobje štirih let. Predsednik, člani in namestniki so lahko izvoljeni največ dvakrat zapored. Predsednik, člani in namestniki v času trajanja mandata ne smejo opravljati drugih funkcij v SKZP. 

 

9. člen

 

Predsednika, člane in namestnike članov ČR lahko razreši skupščina pred potekom mandata v primeru neaktivnosti ali zlorabe funkcije ter v primeru obrazložene  pisne vloge oz. pisnega odstopa posameznega člana razsodišča.

 

 

V. POSTOPEK PRED ČASTNIM RAZSODIŠČEM

 

10. člen

 

Postopek pred ČR na prvi stopnji se začne z vložitvijo predloga, ki vsebuje navedbo imena, priimka, naziva in delovnega področja psihoterapevta, zoper katerega se predlog vlaga, nadalje konkretno navedbo kršitev, opis dejanskega stanja, navedbo prič in eventualno drugih dokazov, ki lahko oz. potrjujejo navedbe iz predloga.

 

Postopek na prvi stopnji se prične tudi z vložitvijo pritožbe zoper ravnanje psihoterapevtske organizacije. V pritožbi je potrebno navesti: naziv psihoterapevtske organizacije, opis kršitve in dejanskega stanja ter navedbo prič oz. drugih dokazov, ki lahko oz. potrjujejo navedbe iz pritožbe.

 

Na drugi stopnji se postopek pred ČR prične tudi na podlagi vložitve pritožbe zoper odločitev organov posamezne psihoterapevtske organizacije o kršitvi statuta in etičnega kodeksa SKZP.

 

11. člen

 

Predlog za uvedbo postopka na prvi stopnji mora biti vložen najkasneje v roku dvanajstih mesecev, odkar je predlagatelj izvedel za kršitev oz. v roku dvanajstih mesecev od storjene kršitve. Uvedba postopka zastara v štiriindvajsetih mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena.

 

Pritožba zoper odločitev organa psihoterapevtske organizacije na prvi stopnji mora biti vložena v roku petnajst dni od prejema odločitve organa psihoterapevtske organizacije.

Vlagatelj predloga oz. pritožnik mora v predlogu oz. v pritožbi navesti svoje ime in naslov ter odločitev psihoterapevtske organizacije, zoper katero se pritožuje, oz. kršitelja oz. kršitev očitano psihoterapevtski organizaciji. Predlog oz. pritožba mora biti obrazložena. V predlogu oz. pritožbi mora predlagatelj oz. pritožnik predlagati dokaze, ki naj jih ČR izvede.

 

12. člen

 

Po prejemu predloga oz. pritožbe predsednik ČR ali od njega pooblaščeni član preveri, če predlog oz. pritožba vsebuje vse zahtevane sestavine, če je pravočasna in dovoljena in, če je ČR pristojno za odločanje. Če je predlog oz. pritožba nepopolna, jo predsednik oz. član ČR vrne predlagatelju oz . pritožniku z zahtevo po dopolnitvi. Pri tem je za dopolnitev maksimalni rok petnajstih dni od vročitve.

V primeru, da predlog oz. pritožba ne vsebuje vseh zahtevanih vsebin in predlagatelj oz. pritožnik pravočasno ne dopolni predloga oz. pritožbe, ČR na svoji seji predlog oz. pritožbo s sklepom zavrže.

 

13. člen

 

Popoln predlog oz. pritožbo mora predsednik ČR s priporočeno pošto s povratnico v najkrajšem možnem času posredovati nasprotnemu udeležencu in ga pozvati, da poda obrazložen pisen odgovor v roku petnajstih dni.

Po preteku petnajstih dni predsednik ČR razpiše glavno obravnavo, na katero povabi stranke v postopku in ev. predlagane priče.

Pred glavno obravnavo ČR odloča o dokaznih predlogih iz predloga oz. pritožbe in odgovora na predlog oz. pritožbo, ki jih bo izvedlo zaradi razjasnitve dejanskega stanja.

 

14. člen

SKZP vzpodbuja mirno in medsebojno reševanje sporov z mediacijo. Mediacija ali posredovanje v sporu je proces, ki ga usmerja mediator in v katerega se sprte strani ali strani, ki imata določeno sporno področje ali vprašanje, vključita prostovoljno z namenom iskanja rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Prednost mediacije je  predvsem v učinkovitosti,  obojestranski sprejemljivosti rešitve, ki nudi možnost sodelovanja strani v sporu tudi po uspešno izvedeni mediaciji.

15. člen

SKZP uporablja mediacijo v vseh vrstah sporov, razen v primerih kršitev  povezanih s sumom storitve: kaznivega dejanja, fizičnega nasilja, spolnega nadlegovanja in spolne zlorabe.

16. člen

Po prejemu prijave, pritožbe ali druge vloge ČR pred pričetkom glavne obravnave najprej obvesti obe stranki o možnosti mediacije. Stranki v sporu lahko izbereta med notranjo mediacijo, ki jo nudijo usposobljeni člani SKZP, ali zunanjo mediacijo. Seznam mediatorjev predloži ČR.

17.člen

Mediacija poteka do sklenitve dogovora glede izhodiščnega konflikta ali nesoglasja ali do soglasne oz. enostranske prekinitve procesa. Ker je mediacija prostovoljna, lahko katerakoli stran iz kateregakoli razloga preneha z mediacijo. Svojo odločitev v tem primeru pisno ali ustno sporoči mediatorju in drugi strani ter ČR. Za prekinitev mediacije se lahko odloči tudi mediator, če presodi, da nadaljevanje procesa ne bi bilo smiselno. Svojo odločitev z navedbo razlogov pisno ali ustno sporoči mediantoma in ČR. V primeru, da stranki odklonita mediacijo ali v primeru  neuspešne mediacije, ČR nadaljuje postopek v skladu s tem pravilnikom.

 

18.člen

 

Glavno obravnavo vodi predsednik ČR, ki najprej ugotovi prisotnost. V primeru izkazanega vabila in neudeležbe vabljenih lahko ČR z večino članov odloči, da se obravnava opravi v njihovi odsotnosti.

Na glavni obravnavi se piše zapisnik, ki ga lahko piše član ČR ali drug zapisnikar. V zapisniku je potrebno na kratko opisati potek glavne obravnave, izvedene dokaze, bistvene trditve strank in izpovedi prič ter odločitve ČR postopkovne narave. Zapisnik po zaključku glavne obravnave podpišejo vsi člani ČR in drugi prisotni. Vsaka stranka obravnave ima pravico do izvoda zapisnika.

 

19.člen

 

Po ugotovitvi prisotnosti s strani predsednika ČR predlagatelj oz. pritožnik na kratko obrazloži predlog oz. pritožbo, nato poda zagovor nasprotni udeleženec. Vsak član ČR ima pravico in dolžnost postavljati vprašanja strankam tako, da se stanje stvari čimbolj razjasni.

 

20. člen

 

Dejansko stanje se ugotavlja z izvajanjem dokazov. Dokazi so predvsem pisne oz. ustne izpovedi prič, listine in drugi materialni dokazi, v izjemnih primeri tudi izvedenska mnenja.

O številu in vrsti izvedbe dokazov odloča ČR.

Povabljenim pričam zastavlja vprašanja najprej ČR, nato predlagatelj oz. pritožnik in na koncu nasprotni udeleženec. Izjemoma ČR odloči o soočenju prič, pri katerem s postavljanjem vprašanj poskuša razjasniti sporne zadeve in ugotoviti materialno resnico.

 

21. člen

 

Po izvedenem dokaznem postopku ima nasprotni udeleženec pravico do zaključne besede.

Po zaključni besedi nasprotnega udeleženca se ČR umakne na posvet in odloči o tem, ali je dejansko stanje do te mere razjasnjeno, da bo lahko sprejelo odločitev.

 

22. člen

 

Obravnava pred ČR je zaključena, ko ČR po posvetu odloči, da je dejansko stanje razjasnjeno do te mere, da lahko sprejme odločitev. Odločitev ČR sprejme na tajnem posvetovanju in glasovanju. Odločitev se praviloma sprejme soglasno, v primeru da to ni možno pa s preglasovanjem. Po sprejemu odločitve jo predsednik ČR razglasi v navzočnosti vseh strank in na kratko poda bistvene razloge za odločitev. ČR pa lahko odloči, da bo odločitev sprejela naknadno, vendar najkasneje v roku sedmih dni od zaključka obravnave.

 

 

VI. ODLOČITEV ČASTNEGA RAZSODIŠČA

 

23. člen

 

Pisni odpravek obrazložene odločitve pošlje predsednik ČR vsem strankam postopka s priporočenim pismom s povratnico najkasneje v petnajstih dneh od zaključka glavne obravnave.

 

24. člen

 

ČR mora odločiti o odgovornosti oz. neodgovornosti psihoterapevta, kar pomeni odločitev o krivdi oz. nedolžnosti. V vsakem primeru pa mora ČR odločiti o stroških postopka (to je o tem, kdo plača stroške postopka).

 

25. člen

 

ČR psihoterapevta oz. psihoterapevtsko organizacijo oprosti v primerih, če:

 

 

  • kršitev ni dokazana;
  • ni dokazov, da bi bilo očitano dejanje storjeno;
  • storjeno dejanje ne pomeni kršitve statuta etičnega kodeksa ali drugih aktov SKZP;
  • psihoterapevt ali psihoterapevtska organizacija za kršitev ni odgovorna;

 

 

26. člen

 

V primeru, da ČR ugotovi odgovornost oz. krivdo člana SKZP oz. posameznika, mora odločiti o eni izmed naslednjih sankcij:

 

 

  • opomin, s katerim se pisno seznanijo organi SKZP – sankcija se lahko izreče članom SKZP oz. posameznikom;
  • poseben ukrep, ki obsega dodatno obvezno izobraževanje in dodatno supervizijo, dodatno osebno izkušnjo. Trajanje oz. časovno obdobje se določi individualno – sankcija se lahko izreče posameznikom;
  • začasno suspendiranje članstva v SKZP – sankcija se lahko izreče članom SKZP oz. posameznikom;
  • izključitev iz SKZP- sankcija se lahko izreče članom SKZP oz. posameznikom;
  • priporočilo pristojnim ustanovam za začasni ali trajni odvzem licence – sankcija se lahko izreče posameznikom;
  • ukrep začasnega ali trajnega odvzema Slovenske diplome iz psihoterapije – sankcija se lahko izreče posameznikom.;
  • ukrep začasnega ali trajnega odvzema Evropske diplome iz psihoterapije (EDP) – sankcija se lahko izreče posameznikom.

 

 

ČR mora v primerih ukrepov, ki veljajo začasno, določiti rok, ki ne sme biti krajši od enega in ne daljši od petih let. ČR lahko naenkrat izreče tudi več različnih sankcij.

 

27. člen

 

V primeru, da se postopek uspešno konča z mediacijo, ČR sprejme o tem ugotovitveni sklep.

 

28. člen

 

Pri izrekanju sankcij ČR upošteva pomen in težo kršitve, vpliv na ugled psihoterapije v strokovni in laični javnosti, ponavljajoči značaj istovrstnih ali drugih kršitev, dotedanjo nekaznovanost in moralno držo, ipd.

ČR kot olajševalne okoliščine upošteva predvsem sodelovanje psihoterapevta oz. psihoterapevtske organizacije v postopku, pripravljenost poravnati oz. popraviti nastalo materialno oz. moralno škodo, iskreno obžalovanje in opravičilo in druge okoliščine.

ČR kot oteževalne okoliščine upošteva predvsem izmikanje postopku, poskuse oz. postopke za brisanje dokazov oz. sledi kršitev, manipuliranje s člani ČR in pričami, nepripravljenost za odpravo napak, izraba ugleda za vpliv na priče, blatenje predlagatelja oziroma pritožnika, oteževanje dela ČR pri ugotavljanju kršitev, ipd.

 

29. člen

 

Člani, namestniki članov in predsednik ČR so za svoje delo upravičeni do povračila prevoznih stroškov in stroškov sejnin.

Dolžnost članov SKZP je tudi sodelovanje pred ČR.

V izjemnih primerih, ko stranke priglasijo upravičene potne oz. druge stroške, v primeru ko nastanejo stroški za izvedence in izvedenska mnenja, ČR naloži plačilo stroškov psihoterapevtu oz. psihoterapevtski organizaciji, ki jo je spoznalo kot odgovorno za kršitev.

V primeru, da med postopkom stranka predlaga izvedbo dokaza, ki je povezano s stroški, od predlagatelja zahteva, da predhodno založi sredstva oz. plača stroške, ki bi z izvedbo dokaza nastali. Če predlagatelj to odkloni, predlog zavrne.

Če ČR postopek ustavi, psihoterapevta ali psihoterapevtsko organizacijo oprosti, naloži plačilo stroškov izvedenca predlagatelju oz. pritožniku.

 

 

VII. PRITOŽBA ZOPER ODLOČITEV ČASTNEGA RAZSODIŠČA

 

30. člen

 

Vsaka izmed strank postopka, ki je z odločitvijo ČR nezadovoljna, se lahko pritoži Nadzornemu odboru. V primerih začasnega ali trajnega odvzema Evropske diplome iz psihoterapije pa z odločitvijo nezadovoljna stranka vloži pritožbo na EAP.

V obeh primerih  je potrebno pritožbo poslati v 15 dneh od vročitve pisnega odpravka odločitve ČR.

 

31. člen

 

ČR mora v svoji odločitvi utemeljiti razloge za odločitev. Odločitev mora vsebovati uvod, izrek in obrazložitev ter pouk o pravici do pritožbe.

V uvodu morajo biti navedeni člani ČR, ki so pri delu in odločitvi sodelovali, predlagatelj, nasprotni udeleženec, podatki o pričah, kratek povzetek spornega predmeta, datum obravnav in datum sprejema odločitve.

Izrek mora vsebovati jasno odločitev ČR, vrsto sankcije in način izvršitve.

Obrazložitev mora vsebovati dejansko stanje, kot ga je ugotovilo ČR, utemeljitev razlogov za svojo odločitev, olajševalne in oteževalne okoliščine, ki jih je pri odločitvi ČR upoštevalo.

Pouk o pravici do pritožbe mora vsebovati navedbo roka in organa, ki bo o pritožbi odločal.

Pisna odločitev mora vsebovati tudi podpise članov ČR, ki so odločali o zadevi.

 

32. člen

 

V primeru, da ČR odloči, da kršitev ni bila storjena ali da kršitev ne pomeni zadostne podlage za odločitev o sankciji, izda pisno odločitev o oprostitvi in ustavitvi postopka. S tako odločitvijo ugotovi, da v konkretni situaciji ni prišlo do kršitve ali, da kršitev ni take narave, ki bi opravičevala izrek sankcije. V isti zadevi ni mogoče ponovno vložiti predloga na ČR. Vsaka odločitev ČR se v pisni obliki posreduje strankam, članom SKZP in tajništvu SKZP.

 

 

VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

33. člen

 

ČR vodi postopek v skladu s tem pravilnikom, subsidiarno pa se uporabljajo predvsem naslednja načela postopka: načelo zaupanja in poštenja, resnicoljubnosti in hitrosti postopka ter določbe Zakona o pravdnem postopku.

 

34. člen

 

Z dnem uveljavitve tega Pravilnika preneha veljati Pravilnik o delu častnega razsodišča, z dne 15. 11. 2006.

 

35. člen

 

Ta pravilnik začne veljati z dnem objave na spletni strani SKZP.

 

 

Mag. Miran Možina

Ljubljana, 25.09. 2007