Pravilnik o delu Častnega razsodišča SKZP

 

 

 

 

Na podlagi 24. člena Statuta SKZP z dne 25. 9. 2007 je
Skupščina SLOVENSKE KROVNE ZVEZE ZA PSIHOTERAPIJO
dne 19. 5. 2020 sprejela
spremembe in dopolnitve ter čistopis besedila Pravilnika o delu Častnega razsodišča SKZP.

 

PRAVILNIK O DELU ČASTNEGA RAZSODIŠČA SKZP

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa sestavo, delovanje in pristojnosti Častnega razsodišča SKZP (v nadaljevanju ČR), način dela ČR, stranke v postopku, postopek na prvi stopnji, potek priprav na glavno obravnavo in potek glavne obravnave, način odločanja članov ČR ter izvršitev odločitev ČR.

 

2. člen

ČR je organ SKZP, ki:

  • opravlja funkcijo etične podpore Strokovnemu svetu SKZP;
  • odloča o kršitvah Etičnega kodeksa SKZP, Statuta SKZP, drugih aktov SKZP in drugih kršitev društev (članov SKZP) ter obravnava prijave zoper ravnanja in delovanje društev;
  • opravlja druge naloge v skladu s tem pravilnikom.

 

3. člen

ČR v okviru svojih pristojnosti, ki so povezane s funkcijo etične podpore, organizira različne oblike izobraževanj s področja etike, mirnega reševanja sporov, pravnih vprašanj in dilem. Organizira tudi tematska srečanja, ki zadevajo etiko delovanja psihoterapevtov, proučuje vzroke in pogostnost kršitev ter o tem poroča Strokovnemu svetu SKZP.

ČR lahko sprejme tudi načelna stališča v zvezi z določenimi ponavljajočimi se kršitvami in o njih obvesti organe SKZP ter jih objavi na spletni strani.

ČR spodbuja mirno reševanje sporov. V ta namen lahko v začetni fazi postopka pred ČR strankam v postopku priporoča reševanje sporov z mediacijo.

 

4. člen

ČR mora pri svojem delu in postopkih ter odločitvah poleg tega pravilnika upoštevati Etični kodeks SKZP, pravila stroke, Statut in druge interne akte SKZP, akte in priporočila Evropske zveze za psihoterapijo (European Association for Psychotherapy = EAP). Pri svojem delu subsidiarno uporablja pravila pravdnega postopka.

 

 

II. STRANKE V POSTOPKU

 

5. člen

Stranke v postopku pred ČR so:

  • predlagatelj oziroma predlagatelji postopka;
  • udeleženec oz. udeleženci (člani SKZP), zoper katere je vložen predlog za obravnavo.

 

 

III. PRISTOJNOSTI ČASTNEGA RAZSODIŠČA

 

6. člen

Pristojnosti ČR so predvsem:

  • obravnava prijavljenih kršitev, odločitev o utemeljenosti prijav in izrekanje ukrepov na prvi stopnji;
  • spodbujanje mirnega reševanja sporov;
  • analiza stanja na področju kršitev ter izdelava priporočil in mnenj organom SKZP;
  • organizacija različnih oblik izobraževanj s področja etike, mirnega reševanja sporov, pravnih vprašanj in dilem.

 

7. člen

S svojim delovanjem ČR prispeva k spoštovanju Etičnega kodeksa SKZP, spoštovanju aktov in pravil, ki veljajo v SKZP in v EAP, večanju informiranosti in ozaveščenosti o etičnih vidikih psihoterapevtske prakse, izobraževanja in raziskovanja, razvijanju dobre prakse, predvsem pa k ohranjanju in povečevanju ugleda stroke in poklica psihoterapevta.

 

8. člen

ČR deluje na podlagi predloga za uvedbo postopka, ki ga lahko poda predlagatelj oz. predlagatelji zoper ravnanje članov SKZP.

 

9. člen

V skladu z določili Etičnega kodeksa SKZP, Statuta in drugih aktov ČR obravnava predvsem hujše kršitve, ki se nanašajo na:

  • kršitev aktov SKZP;
  • kršitev Etičnega kodeksa;
  • neupravičeno izdajanje poklicne skrivnosti;
  • javno izpostavljanje klientov v sredstvih javnega obveščanja brez soglasja klienta ali njegovega zakonitega zastopnika;
  • ravnanje v očitnem nasprotju s pravili psihoterapevtske stroke;
  • nekorektne, neetične odnose do drugih članov SKZP;
  • širjenje neresničnih informacij o drugih psihoterapevtih in njihovih terapevtskih pristopih;
  • povzročanje škode ugledu drugih psihoterapevtov in psihoterapevtskih pristopov.

Poleg teh kršitev ČR obravnava tudi vse druge kršitve, ki jih stori član SKZP in ki so v Etičnem kodeksu SKZP in Etičnem kodeksu EAP večinoma bolj podrobno opredeljene, predvsem kršitve pravil v zvezi z:

  • odgovornostjo;
  • pravnimi standardi;
  • zaupnostjo;
  • dobrobitjo pacientov/klientov;
  • poklicnimi odnosi;
  • stiki z javnostjo;
  • raziskovanjem.

 

 

IV. SESTAVA ČASTNEGA RAZSODIŠČA

 

10. člen

ČR ima predsednika in dva člana ter dva namestnika članov ČR. Predsednika, člane in namestnike članov ČR voli Skupščina SKZP za mandatno obdobje štirih let. Predsednik, člani in namestniki so lahko izvoljeni največ dvakrat zapored. Predsednik, člani in namestniki v času trajanja mandata ne smejo opravljati drugih funkcij v SKZP.

 

11. člen

Predsednika, člane in namestnike članov ČR lahko Skupščina pred potekom mandata razreši v primeru neaktivnosti ali zlorabe funkcije ter v primeru obrazložene pisne vloge oz. pisnega odstopa posameznega člana razsodišča.

 

 

V. REŠEVANJE SPOROV Z MEDIACIJO

 

12. člen

ČR spodbuja mirno in medsebojno reševanje sporov z mediacijo. Mediacija ali posredovanje v sporu je proces, ki ga usmerja usposobljeni mediator in v katerega se sprte strani ali strani, ki imata določeno sporno področje ali vprašanje, vključita prostovoljno z namenom iskanja rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe. Prednost mediacije je predvsem v učinkovitosti in obojestranski sprejemljivosti rešitve, ki omogoča sodelovanje strani v sporu tudi po uspešno izvedeni mediaciji.

 

13. člen

ČR spodbuja mediacijo v vseh vrstah sporov, razen kadar presodi, da mediacija ni smotrna.

 

14. člen

Če ČR po prejemu prijave, pritožbe ali druge vloge presodi, da je mediacija smotrna, o tej možnosti še pred začetkom glavne obravnave obvesti obe stranki. Stranki v sporu lahko izbirata med notranjo mediacijo, ki jo nudijo usposobljeni člani društev, vključenih v SKZP, ali zunanjo mediacijo.

Stroške mediacije nosita stranki vsaka do ene polovice.

 

15. člen

Mediacija poteka do sklenitve dogovora glede izhodiščnega konflikta ali nesoglasja ali do soglasne oz. enostranske prekinitve procesa, vendar v okviru največ petih mediacijskih srečanj. Mediacija je prostovoljna in katerakoli stran lahko iz kateregakoli razloga preneha z udeležbo na mediacijskih srečanjih. Svojo odločitev je v tem primeru dolžna pisno ali ustno sporočiti mediatorju in drugi strani ter ČR. Za prekinitev mediacije se lahko odloči tudi mediator, če presodi, da nadaljevanje procesa ne bi bilo smiselno. Svojo odločitev z navedbo razlogov pisno ali ustno sporoči mediantoma in ČR. Če stranki odklonita mediacijo ali je ta neuspešna, ČR nadaljuje postopek v skladu s tem pravilnikom.

 

 

VI. POSTOPEK PRED ČASTNIM RAZSODIŠČEM

 

16. člen

Postopek pred ČR se začne na podlagi prijave oziroma z vložitvijo pritožbe zoper ravnanje člana oz. članov. V pritožbi je treba navesti prijavitelja, naziv člana, zoper katerega se podaja prijava, opis kršitve in dejanskega stanja ter priče oz. druge dokaze, ki potrjujejo navedbe iz pritožbe.

 

17. člen

Predlog za uvedbo postopka na prvi stopnji mora biti vložen najkasneje v roku treh mesecev, odkar je predlagatelj izvedel za kršitev, oz. v roku dvanajstih mesecev od storjene kršitve. Uvedba postopka zastara v dvanajstih mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena.

 

18. člen

Po prejemu predloga oz. pritožbe predsednik ČR ali od njega pooblaščeni član preveri, ali predlog oz. pritožba vsebuje vse zahtevane sestavine, ali je pravočasna in dovoljena in ali je ČR pristojno za odločanje. Če je predlog oz. pritožba nepopolna, jo predsednik oz. član ČR vrne predlagatelju oz. pritožniku z zahtevo po dopolnitvi. Pri tem je maksimalni rok za dopolnitev 15 dni od vročitve. ČR obravnava tudi anonimne prijave, če je zanje pristojno in vsebujejo elemente, ki so potrebni za obravnavo (navedba kršitelja, opis kršitve, opredelitev okvirnega časovnega obdobja, ko naj bi bila kršitev storjena).

Če predlog oz. pritožba ne vsebuje vseh zahtevanih vsebin in predlagatelj oz. pritožnik pravočasno ne dopolni predloga oz. pritožbe, ČR na svoji seji predlog oz. pritožbo s sklepom zavrže.

 

19. člen

Popoln predlog oz. pritožbo mora predsednik ČR s priporočeno pošto s povratnico v najkrajšem možnem času, najkasneje pa v roku 15 dni od prejema pritožbe v ČR, posredovati nasprotnemu udeležencu in ga pozvati, da poda pisno obrazložitev v roku 15 dni. ČR presodi, ali je mediacija smiselna.

Po preteku 15 dni od prejema dokazila o vročitvi ter v primeru, da stranki ne sprejmeta morebitnega predloga za mediacijo, predsednik ČR razpiše glavno obravnavo, na katero povabi stranke v postopku in predlagane priče, za katere oceni, da bi lahko pripomogle k razjasnitvi zadeve.

 

20. člen

Glavno obravnavo vodi predsednik ČR, ki najprej ugotovi prisotnost. V primeru izkazanega vabila in neudeležbe vabljenih lahko ČR z večino članov odloči, da se obravnava opravi v njihovi odsotnosti.

Na glavni obravnavi se piše zapisnik, ki ga piše član ČR ali strokovna sodelavka SKZP. V zapisniku je treba na kratko opisati potek glavne obravnave, izvedene dokaze, bistvene trditve strank in izpovedi prič ter odločitve ČR postopkovne narave. Zapisnik po zaključku glavne obravnave podpišejo vsi člani ČR in drugi prisotni (npr. obtoženi, obtožujoči, odvetnik, predsednik SKZP, predsednik SS SKZP, sodni izvedenec, ne pa priča). Pod zapis lastne izjave se podpišejo tudi priče.

Vsaka stranka obravnave ima pravico do izvoda zapisnika.

 

21. člen

Po ugotovitvi prisotnosti s strani predsednika ČR predlagatelj na kratko obrazloži predlog oz. pritožbo, nato poda zagovor nasprotni udeleženec. Vsak član ČR je dolžan postavljati vprašanja strankam tako, da se stanje stvari čim bolj razjasni.

 

22. člen

Dejansko stanje se ugotavlja z izvajanjem dokazov. Dokazi so predvsem pisne oz. ustne izpovedi prič, listine in drugi materialni dokazi, v izjemnih primerih tudi izvedenska mnenja.

O številu in vrsti izvedbe dokazov odloča ČR.

Povabljenim pričam zastavlja vprašanja najprej ČR, nato predlagatelj in na koncu nasprotni udeleženec. Izjemoma ČR odloči o soočenju prič, pri katerem poskuša s postavljanjem vprašanj razjasniti sporne zadeve in ugotoviti materialno resnico.

 

23. člen

Po izvedenem dokaznem postopku ima nasprotni udeleženec pravico do zaključne besede.

Po zaključni besedi nasprotnega udeleženca se ČR umakne na posvet in odloči o tem, ali je dejansko stanje dovolj razjasnjeno, da bo lahko sprejelo odločitev.

 

24. člen

Obravnava pred ČR je zaključena, ko ČR po posvetu odloči, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno, da lahko sprejme odločitev. Odločitev ČR sprejme na tajnem posvetovanju in glasovanju. Odločitev se praviloma sprejme soglasno, če to ni možno, pa s preglasovanjem. Po sprejemu odločitve jo predsednik ČR razglasi v navzočnosti vseh strank in na kratko poda bistvene razloge za odločitev.

ČR lahko odloči, da bo odločitev sprejelo naknadno in jo posredovalo pisno, vendar najkasneje v sedmih dneh od zaključka obravnave.

 

 

VII. ODLOČITEV ČASTNEGA RAZSODIŠČA

 

25. člen

Pisni odpravek obrazložene odločitve pošlje predsednik ČR vsem strankam postopka s priporočenim pismom s povratnico najkasneje v petnajstih dneh od zaključka glavne obravnave.

 

26. člen

ČR mora odločiti o odgovornosti člana društva oz. društev ter o stroških postopka.

 

27. člen

ČR člana društvo ali društva oprosti, če:

  • ni dokazov, da bi bilo očitano dejanje storjeno;
  • storjeno dejanje ne pomeni kršitve Statuta, Etičnega kodeksa ali drugih aktov SKZP.

 

28. člen

Če ČR ugotovi odgovornost oz. krivdo člana SKZP, mora izbirati med naslednjimi sankcijami:

  • opominom, s katerim se pisno seznanijo organi SKZP;
  • odločitvijo o odpravi nematerialne ali materialne škode kršitelja v roku 30 dni;
  • začasno izključitvijo – suspenzom iz članstva v SKZP;
  • izključitvijo iz SKZP.

ČR mora v primerih ukrepov, ki veljajo začasno, določiti rok, ki ne sme biti krajši od enega in ne daljši od petih let. ČR lahko naenkrat izreče tudi več različnih sankcij.

 

29. člen

Če se postopek uspešno konča z mediacijo, ČR sprejme o tem ugotovitveni sklep.

 

30. člen

Pri izrekanju sankcij ČR upošteva predvsem pomen in težo kršitve, vpliv na ugled psihoterapije v strokovni in laični javnosti, ponavljajoči značaj istovrstnih ali drugih kršitev.

ČR kot olajševalne okoliščine upošteva predvsem sodelovanje člana/članov v postopku, pripravljenost poravnati oz. popraviti nastalo materialno oz. moralno škodo, iskreno obžalovanje in opravičilo ter druge okoliščine.

ČR kot oteževalne okoliščine upošteva predvsem izmikanje postopku, poskuse oz. postopke za brisanje dokazov oz. sledi kršitev, manipuliranje s člani ČR in pričami, nepripravljenost za odpravo napak, izrabo ugleda za vpliv na priče, blatenje predlagatelja, oteževanje dela ČR pri ugotavljanju kršitev ipd.

 

31. člen

Dolžnost članov SKZP je, da se na poziv ČR odzovejo in z njim sodelujejo v postopkih, ko SKZP oceni, da je njihovo sodelovanje koristno za pravočasno in pravilno odločanje.

Če se član SKZP na poziv ČR ne odzove, SKZP na podlagi sklepa ČR – če ni pritožbe ali sodnega spora – društvo izključi iz članstva SKZP.

V izjemnih primerih, ko stranke priglasijo upravičene potne oz. druge stroške in/ali ko nastanejo stroški za izvedence in izvedenska mnenja, ČR naloži plačilo stroškov članu oz. članom, ki jih je spoznalo kot odgovorne za kršitev.

Če stranka med postopkom predlaga izvedbo dokaza, ki je povezan s stroški, ČR od predlagatelja zahteva, da predhodno založi sredstva oz. plača stroške, ki bi z izvedbo dokaza nastali. Če predlagatelj to odkloni, predlog zavrne.

Če ČR postopek ustavi oz. člana ali člane oprosti, naloži plačilo stroškov izvedenca predlagatelju postopka.

 

 

VIII. PRITOŽBA ZOPER ODLOČITEV ČASTNEGA RAZSODIŠČA

 

32. člen

ČR mora v svoji odločitvi utemeljiti razloge za odločitev. Odločitev mora vsebovati uvod, izrek in obrazložitev ter pouk o pravici do pritožbe.

V uvodu morajo biti navedeni člani ČR, ki so pri delu in odločitvi sodelovali, predlagatelj, nasprotni udeleženec, podatki o pričah, kratek povzetek spornega predmeta, datum obravnav in datum sprejema odločitve.

Izrek mora vsebovati jasno odločitev ČR, vrsto sankcije in način izvršitve.

Obrazložitev mora vsebovati dejansko stanje, kot ga je ugotovilo ČR, utemeljitev razlogov za odločitev ČR, olajševalne in oteževalne okoliščine, ki jih je ČR pri odločitvi upoštevalo.

Pouk o pravnem sredstvu mora vsebovati navedbo roka in organa, ki bo o pritožbi odločal.

Pisna odločitev mora vsebovati tudi podpise članov ČR, ki so odločali o zadevi.

 

33. člen

Vsaka izmed strank postopka, ki je z odločitvijo ČR na prvi stopnji nezadovoljna, se lahko pritoži Strokovnemu svetu SKZP kot drugostopenjskemu organu. Pritožbo je treba poslati v 15 dneh od vročitve pisnega odpravka odločitve ČR.

 

34. člen

Če ČR odloči, da kršitev ni bila storjena ali da kršitev ne pomeni zadostne podlage za odločitev o sankciji, izda pisno odločitev o oprostitvi in ustavitvi postopka. S tako odločitvijo ugotovi, da v konkretni situaciji ni prišlo do kršitve ali da kršitev ni take narave, ki bi upravičevala izrek sankcije. V isti zadevi ni mogoče ponovno vložiti predloga na ČR. Vsaka odločitev ČR se v pisni obliki posreduje strankam, članici SKZP in tajništvu SKZP (v arhiv).

 

 

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

35. člen

ČR vodi postopek v skladu s tem pravilnikom, subsidiarno pa se uporabljajo predvsem naslednja načela postopka: načelo zaupanja in poštenja, resnicoljubnosti in hitrosti postopka ter določbe Zakona o pravdnem postopku.

 

36. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o delu Častnega razsodišča z dne 25. 9. 2007.

 

37. člen

Ta pravilnik začne veljati z dnem objave na spletni strani SKZP.

 

V Ljubljani, 19. 5. 2020

Dr. Romana Kress,
predsednica SKZP